levac
Aktualno

»Kjer si prisoten, bodi prisoten 100-odstotno«

Da se je blagovna znamka sendvičev Subway pri nas v drugo le uspela »prijeti«, ima največ zaslug Iztok Levac. Z vodjo razvoja blagovne znamke smo se pogovarjali o njegovi odločitvi za franšizo, marketinških aktivnostih in seveda razlogih za prvotni umik.

Subwayu v drugo uspel prodor na slovenski trg

Iztok Levac, lastnik dveh Subwayevih restavracij in vodja razvoja blagovne znamke v Sloveniji, je svoj prvi Subwayev sendvič poskusil na potovanju z ženo v Belgiji. Pritegnil ju je kot svež in cenovno ugoden obrok. »Skupaj sva naročila 30-centimetrski sendvič in ga imela oba dovolj za malico. Ideja za odprtje pa je prišla spomladi 2013, ko mi je dober prijatelj poslal predlog o odprtju Subwayeve restavracije v Sloveniji. Predlog je v meni vzbudil še več zanimanja, saj je kolega dodobra poznal in deloval v Subwayevi franšizi, poleg tega pa je bil eden od vodilnih za azijski trg. Pred potrditvijo sem odšel tudi na uradno predstavitev v Prago, kjer je bila takrat glavna Subwayeva pisarna za Srednjo in Vzhodno Evropo,« se začetkov spominja Levac.

Današnji Subway ima več znanja

Leta 1965 ustanovljeni Subway je bil novembra 2004 z restavracijo (na Bavarskem dvoru v Ljubljani) v Sloveniji že prisoten, a se je nato umaknil (med drugim sta se iz Slovenije umaknili tudi verigi restavracij Dairy Queen in Quick). Levac sicer umika ne dojema kot neuspeh. »Glede na številke, ki sem jih videl, sploh niso imeli slabega prometa, tudi lokacija na Bavarskem dvoru je bila zelo dobra. Menim, da so imeli največ težav zaradi takrat še lastne lokalne valute in cenovne politike, ki ni uspela konkurirati takratnim cenam burekov, kebabov in podobne lokalne hitre prehrane. Pomembno je omeniti tudi to, da je bil takrat Subway v Evropi še relativno nov in tudi ni poznal in upošteval specifičnih značilnosti lokalnih trgov, navad in kultur. Danes imamo na tej točki veliko več razumevanja in podpore,« pojasnjuje.

Prednost franšize – podjetja ne postavljaš z »ničle«

Levac je leta 2013 v Slovenijo, kjer ni milosti za velikane hitre prehrane, znamko Subway znova pripeljal. Franšiza ga je prepričala z razdelanim in točno določenim sistemom ter določenimi pravili in zakoni, ki franšiziju pomagajo do optimalnega poslovanja. »Namesto da bi se ukvarjal s postavitvijo podjetja s čiste ničle, je bila tukaj jasna struktura in točen cilj. Tako sem se lahko precej bolj posvetil sami izvedbi ter skrbel zgolj za vodenje ekipe in vodenje posla.« Kot pravi, se je na pot franšizija globalne blagovne znamke podal z jasnim ciljem. Najprej naložba, nato razvijanje posla in na koncu prodaja restavracij. Prvo restavracijo je odprl za Bežigradom. Kot prvi izziv poudarja ravno iskanje lokacije, ki pa se je izkazala za več kot primerno. Je namreč v bližini Dunajske ceste, večjih fakultet (na primer Ekonomske fakultete in Fakultete za družbene vede) in študentskih domov.

Ekipa pomembnejša od vodje

Levac je na podlagi izkušenj ugotovil, da za dobro vodenje posla ne potrebuje menedžerja ali vodje restavracije. Zanj je pomembnejša ekipa, ki ji povsem zaupa ter mu pomaga pri vodenju in mu je z njo tudi uspelo postati razvojni agent. »Ta pomaga novim franšizijem, ki si želijo odpreti restavracije na drugih lokacijah po Sloveniji. Pomaga jim pri iskanju lokacije, odprtju in začetnem učenju, kako restavracijo voditi. Po začetnem obdobju pa je odgovoren za mesečno evalvacijo ter svetovanje pri marketingu in uporabniški izkušnji.« Tako je v osmih letih dvema franšizijema pomagal odpreti restavraciji v centru Ljubljane in v Kopru, leta 2018 je v BTC-ju odprl tudi svojo drugo restavracijo, podobno nalogo pa je opravil tudi pri odprtju dveh Subwayevih restavracij v Zagrebu na Hrvaškem.

Za marketing skrbi interna ekipa

Po začetni raziskavi trga, pregledu konkurence in iskanju primernega poslovnega načrta se je Levac večino časa posvečal marketingu blagovne znamke. Ob tem poudarja, da je slovenski Subway eden redkih, ki za lokalni marketing skrbi znotraj podjetja. »S koncem leta 2020 se je ekipa povečala, tako da imamo danes zelo kreativne, mlade in ambiciozne strokovnjake na področju marketinga, ki skrbijo za celoten splet preko različnih kanalov.

Podobno kot v drugih podjetjih smo tudi mi prepoznali, da najbolje deluje splet digitalnih kanalov in klasičnega oglaševanja preko fizičnih plakatov in radijskih oglasov.« Po besedah sogovornika je poudarek na digitalnih kanalih, sploh z vzpostavitvijo lastne spletne platforme za naročanje in prevzem Subwayevih sendvičev, kar sogovornik izpostavlja tudi kot ključni kanal, kjer beležijo največ neposrednih rezultatov. Po drugi strani so prepoznali velik potencial TikToka, kjer so njihovi videi zabeležili preko 250 tisoč ogledov. »Ne nazadnje je najpomembnejše, da res dobro razumemo stranko in da njeno pozornost, ko jo pridobimo, v kar največji meri izkoristimo v naše dobro in dobro naše stranke,« ugotavlja Levac.

Ob tem dodaja, da je nabor digitalnih kanalov v primerjavi z letom 2013 danes bistveno večji. S tega vidika kot ključno poudarja primerno uporabo digitalnih kanalov in skrb za smiselno, kakovostno in konsistentno vsebino. »Dejstvo je tudi, da je danes preko že uveljavljenih družbenih omrežij veliko težje dosegati dobre organske rezultate, kot je bilo to pred petimi ali desetimi leti. Kakovostno vsebino na uveljavljenih kanalih je treba dodatno podpreti še z oglaševalskim proračunom, novi kanali pa nam omogočajo, da dosegamo veliko boljše rezultate samo z poznavanjem algoritmov in kreativnim pristopom,« je povedal Levac. Kot eno od najuspešnejših promocijskih strategij, tako danes kot v letu 2013, izpostavlja deljenje vzorcev, sampling. »Dodal bi še, da ni pomembno, da smo prisotni povsod, ampak moramo biti tam, kjer smo, prisotni 100-odstotno.«

 Stalno izboljševanje uporabniške izkušnje je nuja

Sogovornika je podjetniška pot zanesla tudi v start-upovske vode; sodeluje namreč pri dveh. Eden od njih je povezan s Subwayem in izboljševanjem uporabniške izkušnje. Še posebej v zadnjih 12-ih mesecih se je po njegovih besedah pokazalo, da je treba biti hiter in fleksibilen pri prilagajanju poslovnega modela glede na razmere na trgu. »Sami smo že pred krizo veliko delali na implementaciji tehnologije, zato smo lahko že v prvih mescih uvedli lastno spletno stran za spletna naročila, ki ne zahteva registracije. Poleg tega želimo strankam omogočiti še več personalizacije in avtomatizacije pri izvedbi samih naročil. Želimo vzpostaviti še komunikacijsko platformo, ki bo skrbela, da prejmemo redno povratno informacijo, kaj gosti mislijo o kakovosti naše storitve, po drugi strani pa nam bo omogočala, da z našimi strankami komuniciramo le tisto, kar jih resnično zanima in je zanje dodana vrednost.« Razmišljajo tudi o vpeljavi tehnologije veriženja podatkovnih blokov za nadzor izdaje in uporabe promocijskih in darilnih kuponov, dodatno pa se ukvarjajo še z analizo gibanja gostov, saj želijo stranki zagotoviti čim hitrejšo in boljšo izkušnjo.

Naslovnica 477

Naroči se na MM in prihrani do 30%!

Intervju

petra grosman
06. 03. 2021

Petra Grosman je že deset let ena od najpomembnejših članic ekipe, ki organizira svetovni…

Ko spremljaš to uspešno zgodbo od samih začetkov, ko si priča dejstvu, da je mogoče iz neprepoznavnega športa narediti privlačen šport s trumo…

lesnina
03. 03. 2021

Po mnenju številnih sta Lesnina in Futura DDB v teh dneh predstavili resnega tekmeca za…

Nastopajoči so absolutno dodana vrednost tega oglasa. Še zdaj ne morem verjeti, da smo imeli takšno srečo.

MITO MIHELIC
27. 02. 2021

Oblikovalski strateg Mito Mihelič se pri svojem delu v največji meri posveča razumevanju…

»Ni vam treba biti oblikovalec, da v podjetje uvajate design thinking; morda celo bolje, če niste. Oblikovalci so najslabši možni design thinkerji,…

Naši avtorji