Digitalno zdravje je več kot le brisanje aplikacij

V času, ko ogromno časa preživimo gledajoč v takšne in drugačne zaslone, je Googlov oddelek za marketinške raziskave (Think with Google) raziskoval percepcijo ljudi do tehnologije. Kot kažejo ugotovitve (na podlagi intervjujev z devet tisoč ljudmi iz šestih držav), pa je ta vse prej prej kot črno-bela oziroma »ali ali«, saj je v njej veliko sivine.

Ljudje smo pač ljudje

Večina vprašanih namreč meni, da ima tehnologija nevtralen ali pozitiven vpliv na njihova življenja. A hudič je seveda v podrobnostih. Zanimivo je razmerje med pogostostjo določene aktivnosti in dojemanjem vpliva na uporabnikovo zdravje in počutje.  Raziskovalci so tako ugotovili, da so sodelujoči v raziskavi več časa namenili aktivnostim, ki jih obravnavajo kot negativne. Posledično ga manj namenijo tistim s pozitivnim vplivom.

Hudič je v podrobnostih in je zelo subjektiven

Vprašani so kot najpogostejše načine za izboljšavo digitalnega zdravja navedli izbris določenih aplikacij s pametnih telefonov, spremembe v nastavitvah o obvestilih in manj časa, ki ga namenijo določenim aplikacijam. Za štiri od petih vprašanih so imeli omenjeni ukrepi pozitiven vpliv na zdravje. Zagotovo vas zanima, kaj je odgovorila tista zadnja petina: »Težko se je bilo spoprijeti s spremembami.«

Kot eno od temeljnih ugotovitev raziskave njeni avtorji izpostavljajo, da digitalne aktivnosti same po sebi niso ali negativne ali pozitivne. Percepcije ljudi so namreč zelo subjektivne, individualne in odvisne od konteksta.

Blagovnim znamkam, ki si svojih digitalnih proizvodov ne želijo na »črnih« seznamih z omejitvijo časa ali celo izbrisa, svetujejo slednje:

1. Uporabnost: je vsak del uporabniške izkušnje resnično uporaben? Ali z oblikovanjem spodbujate zmerno rabo?

2. Nadzor: ali uporabnikom svojih storitev nudite možnost izboljšave izkušnje preko različnih nastavitev in možnosti?

3. Ravnovesje: ali uporabnike izobražujete, kako lahko vaš proizvod uporabljajo zmerno?

Celotno raziskavo si lahko preberete tukaj.