DIGGIT: Zgodba o viziji, pogumu in neprestanem premikanju mej

Marketing magazin se je leta 2012 odločil za drzno potezo. Ko je bil digitalni marketing šele v povojih, o družbenih omrežjih pa se je šele začelo govoriti, smo v sodelovanju s TSmedio (s pobudnico Martino Sever na čelu) organizirali prvo konferenco o digitalnem marketingu DIGGIT – namenoma z dvojnim »g-jem«, saj ima tudi dvojni pomen; po eni strani priča o svojih digitalnih temeljih, pa drugi pa »dig« v angleščini pomeni kopati. In mi smo se že od začetka želeli zakopati v globine digitalnega prostora.

Marjan Novak, partner pri Marketing magazinu, se spominja: »Leta 2011 ali 2012 me je Martina Sever povabila na kosilo v restavracijo Monroe na Miklošičevi v Ljubljani in kar hitro dala idejo o digitalnem dogodku. Po pol ure sva že imela dogovorjene okvirje konference. Potem pa smo tudi hitro resno zagrizli v projekt.«

Kot se spreminjajo trendi, so se spreminjala tudi prizorišča DIGGIT-a. Sprva smo začeli v bolj »resnem« tonu in ga postavili v Cankarjev dom, nato smo se preselili v Lutkovno gledališče Ljubljana in nekaj let preživeli v prekrasni dvorani GH Union. Ko so vse te dvorane začele pokati po šivih, saj se je v zgolj nekaj letih število udeležencev s 300 povzpelo na več kot 1000, smo DIGGIT organizirali na Gospodarskem razstavišču in VIBA filmu, v zadnjih dveh letih pa ga gosti Center kulture Španski borci.

Kot da bi gledali koncert Live Aid ...

Na vseh teh odrih se je v trinajstih izvedbah dogodka zvrstilo najmanj 250 nastopajočih predavateljev svetovnega kova, ki so močno zaznamovali razvoj digitalnih komunikacij in slovenskim obiskovalcem približali to hitro razvijajoče se področje. Če danes pogledamo seznam govorcev, se zdi kot, da bi gledali legendarni koncert Live Aid. V Slovenijo smo pripeljali imena, kot so odlična belgijska vizionarja in digitalna misleca Peter Hinssen in Steven van Belleghem, kiborg Neil Harbisson, britanski futurist Henry Coutinho-Mason, izjemni poznavalec videoiger John Bain (alias Total Biscuit), Mr. Metaverse Aragorn Meulendijks, Mark Tungate, odličen pripovedovalec zgodb in uredniški direktor Epice, Shed Simove, verjetno najbolj duhovit in »odštekan« britanski inovator, Alastair Banks, velik poznavalec trendov, z umetno inteligenco na čelu, Michael Corcoran, odličen komunikator na družbenih omrežjih, in številni drugi.

V letu 2023 se je govorilo samo o metavesolju. Zato smo na DIGGIT povabili Aragorna Meulendijksa z vzdevkom Mr. Metaverse, ki je udeležencem približal njegove razsežnosti.

Čez leta je DIGGIT, ki ga MM od leta 2019 samostojno organizira, tako prerasel svoje digitalne korenine in postal veliko več kot le strokovno srečanje – postal je gibanje, ki zaznamuje trende, izziva status quo in odpira pogled v prihodnost.

Kako se je DIGGIT razvijal čez leta

2012: Rojstvo nove platforme
Prvi DIGGIT je združil oglaševalske in digitalne strokovnjake z željo, da skupaj osmislijo vlogo digitalnega okolja v sodobnem marketingu. V središču so bila vprašanja, kot so: ali tradicionalne agencije razumejo digitalni svet, kako povezovati blagovne znamke z uporabniki in kako meriti rezultate.

2013: Prvi koraki k večdimenzionalnosti
DIGGIT 2013 je pokazal, da »digital« ni več le kanal, temveč okolje, ki prežema vse vidike marketing. Poudarek je bil na vsebinah, zgodbah in povezovanju znamk z uporabniki. Odpirale so se teme, kot sta spremenjena potrošnja televizijskih vsebin in vloga digitalnih agencij. V središče je postavila tudi novodobnega potrošnika, ki ga je svetovna recesija močno pretresla in temeljito spremenila njegove navade.

2014: Digitalno okolje kot gonilo sprememb
Leto 2014 je zaznamovalo priznanje, da digitalni prostor ni več alternativa, temveč osnova za strateško komunikacijo. Govorci so obravnavali pomen agilnosti, hitrega eksperimentiranja in razumevanja uporabniške izkušnje ter se strinjali, da se z razcvetom digitalnega okolja povečuje potreba po novih poslovnih modelih in načinih vodenja.

2015: Prvi pogled v prihodnost
V letu 2015 se je DIGGIT prvič začel resneje spogledovati s prihodnostjo – in ne zgolj z marketingom. Govorci so se posvetili internetu stvari, pametnim mestom in spremembam potrošniškega vedenja. Družbena omrežja počasi začenjajo prihajati v ospredje, saj so se podjetja začela zavedati njihovega marketinškega potenciala.

2016: Tehnologija kot izziv in priložnost
Z rekordnim številom prijavljenih del na tekmovanje DIGGIT in mednarodno zasedbo govorcev je DIGGIT 2016 potrdil svojo relevantnost. Poudarki so bili na velikih podatkih, big data, digitalni preobrazbi podjetij in ustvarjanju vsebin, predvsem za LinkedIn, ki je takrat začel svoj vzpon. Konferenca je krepila pozicijo stičišča med marketingom, tehnologijo in družbo.

2017: Uporabniška izkušnja v središču
Tudi leto 2017 je v ospredje postavilo uporabnika. Govora je bilo o novih tehnologijah in orodjih v digitalnem in mobilnem oglaševanju, strategijam, ki temeljijo na big data, ter trendih v digitalnem oglaševanju, kot sta nativno in programatično oglaševanje. Med govorci je izstopal belgijski vizionar Steven van Belleghem, ki se je že takrat posvetil vprašanju človeške plati digitalnosti.

2018: Kiborgi in slovenski kriptovelikani

Na oder DIGGIT-a smo med prvimi na svetu pripeljali Neila Harbissona, ki zase trdi, da ni 100-odstotni človek, temveč kiborg, človek, nadgrajen s tehnologijo. Ker je barvno slep, ima v lobanjo vgrajeno posebno anteno, ki mu omogoča barve zaznavati kot zvoke. Med pomembnejšimi tematikami so izstopale tudi kriptovalute in tehnologija veriženja podatkovnih blokov (blockchain).

Največja atrakcija DIGGIT-a leta 2018 je bil kiborg Neil Harbisson.

2019: Prva konferenca z ničelno stopnjo odpadkov

DIGGIT je med prvimi na oder začel umeščati govorce zunaj marketinškega sveta, saj je želel navdihovati občinstvo – in opolnomočiti ženske, še en svetovni trend, ki se je začel takrat porajati in smo ga prav tako zaznali med prvimi. Leta 2019 je med drugim gostil olimpijko Sara Isaković, ki je poudarila, da je za uspeh ključna vizualizacija, s čimer se je strinjala tudi vrhunska smučarka Ilka Štuhec. Izstopal je tudi belgijski serijski podjetnik in tehnološki zanesenjak Peter Hinssen, ki se je posvetil fenomenu feniksov, tradicionalnih podjetij, ki so se v procesu temeljite preobrazbe povzdignila iz pepela in zaživela novo življenje. 

V tem letu je DIGGIT postal tudi prva zero waste konferenca v regiji – brez tiskovin, z digitalnimi identifikacijami in trajnostnim pristopom na vsakem koraku.

V Ljubljano smo pripeljali tudi izvrstnega govorca, serijskega podjetnika in navdušenca nad digitalnimi tehnologijami Petra Hinssena, ki se jena DIGGIT-u leta 2019 posvetil fenomenu feniksov, tradicionalnih podjetij, ki so se v procesu temeljite preobrazbe povzdignila iz pepela in zaživela novo življenje. 

2022: Po pandemiji – nova realnost
Po dvoletnem premoru zaradi pandemije se je DIGGIT 2022 vrnil z novim zagonom in razširjeno vizijo. Osredotočil se je na prihodnost poslovanja, trajnost, umetno inteligenco in spremenjena družbena pričakovanja. Ponovno je dokazal, da ne sledi zgolj trendom, temveč jih ustvarja. Nesporna zvezda je bil Shed Simove, izjemno duhovit britanski podjetnik in izumitelj, ki je na sebi lasten način predstavil, kako pridobivati nove ideje.

Poleg tega smo se podali na področje drugih družbenih trendov, kot je vegansko prehranjevanje.

Nesporna zvezda DIGGIT-a 2022 je bil Shed Simove, izjemno duhovit britanski podjetnik in izumitelj, ki je na sebi lasten način predstavil, kako pridobivati nove ideje.

2023: Bomo živeli v metavesolju?
V letu 2023 se je največ govorilo o metavesolju, ki so mu poznavalci takrat napovedovali svetlo (marketinško) prihodnost. To naj ne bi bila le evolucija marketinga in družbe na splošno, temveč prava revolucija. Njihove napovedi se do zdaj sicer še niso uresničile.

V tistem letu je umetna inteligenca s ChatGPT-jem postala mainstream – in seveda smo na DIGGIT-u temeljito preučili njen vpliv na marketing in družbo na splošno.

2024: Še globlje v prihodnost

DIGGIT 2024 se je posvetil še številčnejšim trendom prihodnosti – od spleta, e-trgovine, (trajnostne) mode in dela do medijev, kreativnosti in financ. Med govorci je izstopal britanski futurist Henry Coutinho-Mason, ki trdi, da so inovacije tiste, ki nam prikazujejo, kakšna bo naša nova normalnost. Dogodek je ponovno dokazal, da DIGGIT ni le konferenca, ampak prostor razmišljanja, občutenja in ustvarjanja prihodnosti.

2025: DIGGIT gre na Mars
Če je DIGGIT doslej raziskoval prihodnost na Zemlji, vas bo leta 2025 popeljal še dlje – naravnost na Mars. Z napovedjo najbolj pogumnega koncepta doslej bo DIGGIT 2025 postavil nove meje razmišljanja. Kako daleč smo pripravljeni iti? Več na www.diggit.si.

Ne čakamo na prihodnost, ampak jo soustvarjamo

Zgodba DIGGIT-a je zgodba o viziji, pogumu in neprestanem premikanju mej. Že od začetka dokazuje, da ne čaka na prihodnost, ampak jo soustvarja. DIGGIT narekuje trende. In to počne že več kot desetletje. To dokazujejo tudi nagrade DIGGIT, ki izpostavljajo najboljše digitalne projekte v slovenskem prostoru in se stalno nadgrajujejo v skladu s svetovnimi trendi, kot tudi podelitev zlatih likalnikov, priznanj odličnim slovenskim digitalnim strokovnjakom, ki so orali ledino v slovenskem digitalnem prostoru, mu utirali pot in ga razvijali – in to predano počnejo še naprej.

Rasla skupaj z DIGGIT-om

»Z DIGGIT-om sem povezana že od samega začetka. Skupaj sva rasla – on kot konferenca, jaz kot del ekipe. Od organizacijskih začetkov do današnje vloge direktorice projekta, pri čemer skrbim, da vsako leto znova presežemo pričakovanja in premikamo meje. DIGGIT ni samo še ena konferenca, ampak prostor, kjer se rojevajo dobre ideje, kjer se navdihujemo in si drznemo razmišljati drugače. Vesela sem, da nam je z ekipo uspelo ustvariti projekt, ki ni le v koraku s časom, ampak ga pogosto celo prehitevamo. Pridružite se nam tudi letos – obljubljamo, da vas popeljemo dlje, kot si upate pomisliti!« pravi Mateja Repovž, direktorica projekta DIGGIT.