Dejan Verčič: »Na sovražni govor ne reagiramo več. To je najbolj strašno.«

Na udaru so vse družbene skupine, posamezniki, ženske … »Žal smo postali kolektivno neobčutljivi, nič se nas več ne dotakne,« pravi.

Sovražni govor zaobjema mnenja, stališča in ideje, ki so po svoji naravi diskriminatorne in praviloma uperjene proti etiketiranim skupinam ali posameznikom. Tovrstni govor negativno vpliva ne le na posameznika oz. določeno skupino, temveč tudi na celotno družbo. »Sam vidim problem sovražnega govora v širšem kontekstu vse bolj nesmiselnega in nemoralnega govora, ki se dogaja povsod, ne samo pri nas v Sloveniji. Gre za svetovni fenomen zadnjih tridesetih let. Je stranska posledica globljih družbenih sprememb, zaradi katerih je veliko ljudi izgubljenih. Ni pravih voditeljev, ni avtoritete, politika je zatajila – tako doma kot tudi po svetu. Zato se dogaja, prav povsod, da je govor v javnem prostoru vse bolj nesramen, prostaški in žaljiv, v skrajnosti pa postaja še sovražen,« pojasni prof. dr. Dejan Verčič, profesor, avtor, podjetnik, raziskovalec in partner v skupini Herman & partnerji.

Kolektivna neobčutljivost

Med depriviligiranimi so tudi ženske, ki jih javne osebe, kot so na primer politiki, označujejo z neprimernimi, žaljivimi in sovražnimi izrazi. Grobi napadi ustavne pravice do osebnega dostojanstva so v zadnjem času pogosti. »Pristali smo na to, da je nesramno, prostaško, žaljivo, zaničevalno in sovražno govorjenje popolnoma sprejemljivo. Na to sploh več ne reagiramo in to je najbolj strašno. Ko pridemo do tega, da nihče več ne reagira na nič, se pojavi velik problem. Če bomo kot družba postali neobčutljivi na splošno prostaštvo in žaljenje, potem enostavno ne moremo funkcionirati. Spet, to se dogaja vsepovsod, ne le znotraj naše družbe. Različni družbeni sistemi, različne družbe pa so drugače občutljive za to. Nekatere bolj, druge manj. Mi smo postali kolektivno neobčutljivi,« strne partner v skupini Herman & partnerji. Način govora, ki ga danes pri nas sprejemamo že kot popolnoma normalnega in ki niti ni usmerjen proti manjšinam, ampak proti katerikoli skupini oz. posamezniku, je postal družbeno sprejemljiv.

Silnice, ki podpihujejo sovražni govor

Prihod svetovnega spleta, ki zadnjih 30 let bistveno spreminja način komunikacije, posega tudi v samo funkcionalnost družbe. Na eni strani je prinesel veliko svobode, možnost bolj sploščenega komuniciranja ... »Na drugi strani pa gre tudi za vprašanje anonimnosti, ki varuje kritike. Vsi bomo lahko kritizirali oblast, nihče pa nas ne bo identificiral, zato smo lahko brez strahu. Stranski učinek te anonimnosti pa je, da lahko vsak izjavi vse, kar želi. To, česar si nikoli ne bi upali javno z obrazom izreči, zdaj brez problemov anonimno povedo. Veliko konfliktov v družbi je ustvarjenih umetno, internet to vsakodnevno omogoča,« dodaja Verčič. Odgovornosti zanje ne prevzame nihče.

Prof. dr. Dejan Verčič je  predstojnik Oddelka za komunikologijo in vodja Centra za marketing in odnose z javnostmi na Fakulteti za družbene vede, Univerze v Ljubljani, in partner v skupini Herman&partnerji. Doktoriral je na London School of Economics and Political Science v Veliki Britaniji, kot gostujoči profesor pa predava tudi na različnih univerzah v tujini.