Brez pirhov ne gre

Preprosti, a posebni

Tanja Pirc Robič iz oddelka za korporativno komuniciranje v T-2 pravi, da doma z veseljem ohranjajo običaj barvanja pirhov, saj jih vsako leto znova poveže kot družino. Ko so bili otroci še majhni, so pri krašenju dajali prednost otroški domišljiji in prilagajali ustvarjanje njihovim drobnim rokam, danes pa so njihovi pirhi morda bolj preprosti, a še vedno posebni. »Rdeča barva ostaja najpogostejša izbira tudi pri nas – s svojim globokim pomenom barve Kristusove krvi nas spominja na bistvo velike noči. Včasih uporabim tehniko barvanja z rižem, ki pirhom doda zanimivo teksturo, ali pa jih skuham v teranu, kar ustvari lesketajočo in žametno barvo. Končni rezultat je vedno nekoliko nepredvidljiv – in prav to ga naredi čarobnega,« pravi.

Navdiha ne manjka

Novinarka, blogerka in stilistka Tjaša Kokalj Jerala ob veliki noči s hčerkama rada veliko ustvarja – tako v kuhinji, kjer rade spečejo kaj slastnega, kot tudi pri dekoraciji doma, za katero (vsaj v neki meri) rade poskrbijo same: »Lani smo tako ustvarjale zajčke kot ilustracije na papirnatih krožnikih in s pomočjo embalaže za jajca, jaz pa sem ustvarila tudi nekaj foto spominov njiju kot dveh ljubkih zajčkov. V poplavi dekorja za dom mi zares veliko pomeni, da kaj naredimo tudi same, letos se bomo lotile jajčkov iz papirja. Tudi pirhe vedno pobarvamo po kakšni posebni tehniki, tega v današnjem času resnično ne manjka. Navdiha, mislim (smeh)!«

Tradicionalni prazniki

Jure Tovrljan, izvršni kreativni direktor v Pristopu, pravi, da so doma za veliko noč zelo tradicionalni: »V smislu barvanja pirhov, mislim. Sicer smo klasični ateisti, ki pa si z veseljem izposodimo kakšen zabaven običaj. Če ne barvamo z ovojem čebule, pa z lepljenjem prtičkov. Niso lepi, so pa naši (smeh).«

Jajca na 101 način

Ustvarjalka vsebin in blogerka Tamara Fortuna z družino veliko noč praznuje zelo tradicionalno, saj so katoliki, a z leti obrede vseeno nekoliko prilagajajo sodobnemu času. Že dva tedna pred veliko nočjo okrasijo dom in pošljejo voščilnice sorodnikom, vnaprej pa tudi naročijo domače meso in jajca za velikonočno pojedino. Vsako leto za veliko noč pripravi tudi »velikonočni egghunt« oz. iskanje čokoladnih jajčkov in iskanje velikonočnega zaklada za otroke.

»Sicer pa smo pred veliko nočjo večinoma pri babici, kjer ob sobotah zjutraj pobarvamo jajca na 101 način. Nekaj kičastih z modernimi tehnikami, ki so všeč otrokom, da lahko ustvarjajo in so potem le za okras, nekaj pa jih skuhamo le v rdečem vinu ali s čebulnimi olupki, da dobijo lepo barvo. Nato jim dodamo kakšno nalepko in jih namažemo z maslom za sijaj. Te potem nesemo k žegnu v cerkev in ko se vrnemo domov, že komaj čakamo, da poskusimo vse, kar smo kuhali dva dni – šunko, vratovino, klobase, domač kruh, potico, hren … Tako je, ko smo pri babici, ko pa obiščemo moževe starše, se držimo njihove tradicije in 'žegen' pojemo v nedeljo,« pravi.

Poleg pirhov še domač kruh

Mateja Repovž, namestnica direktorice v podjetju Medijski partner, pod okrilje katerega sodi Marketing magazin, s hčerkama pirhe najraje barva na naraven način, pri čemer uporabijo različne rastline in čebulne olupke. »Odkar imamo vinarje v družini, jih namakamo tudi v vino, na primer v frankinjo ali cviček, da kristalizirajo. Hčerki zelo radi ustvarjata tudi z jedilnimi flomastri in dekorativnimi nalepkami. Pri nas je bila med velikonočnimi tradicijami vedno tudi navada peke domačega kruha v krušni peči, ne pozabimo pa niti na ostale praznične dobrote, kot sta potica in prata,« pravi.

Vsako leto nova tehnika za barvanje pisanic

Robert Gornik, medijski strateg v Lidlu Slovenija, pravi, da se za velikonočne praznike njihova kuhinja spremeni v pravo ustvarjalno delavnico. »Priprav se lotimo že prej, saj poskušamo vsako leto najti novo tehniko za barvanje pisanic. Dvojčici Maša in Pika imata pri tem seveda glavno besedo. Način barvanja pirhov se spreminja glede na starost otrok. Zdaj, ko sta večji, so tehnike zahtevnejše in na koncu nastajajo že prave unikatne umetnine,« izvemo.

Poleg ustvarjalnih pisanic pri njih vsako leto najde svoje mesto tudi nekaj klasično pobarvanih jajc, in sicer v čebulnih olupkih, zavitih v najlonske nogavice, pri katerih pa za dekoracijo ne smejo manjkati cvetlice in trave iz bližnjega travnika. »Barvanje jajc poteka tradicionalno v soboto pred veliko nočjo, nas pa na ta dogodek spominjajo razni barvni odtenki, ki jih še kakšen teden po tem najdemo po hiši. Velikonočne pirhe si privoščimo za nedeljski zajtrk, druge pa razdelimo med najbližje. In letošnja tehnika … Je še ne razkrijemo, naj bo presenečenje!« pravi.

Članek je bil izvorno objavljen prilogi KuhaMMo, april 2025. Revijo lahko digitalno prelistate na povezavi.