bagola
Aktualno

Aljoša Bagola: »V oglaševalskem svetu pogrešam predvsem kakovost zgodb«

Z Aljošo Bagolo, predsednikom letošnje žirije SOF-a, smo se pogovarjali o kakovosti del, ki so bila letos prijavljena na SOF, o tem, kaj je pri prijavi zelo (pravzaprav najbolj) pomembno in o tem, katero delo je bilo njegov favorit.

Kakovost prijavljenih del je bila večinoma izjemno visoka

Aljoša Bagola pravi, da smo bili letos priča oglaševalski »letini«, ki je posledica vseh stvari, ki so se dogajale na začetku leta. »Ne bi govoril, da je letina osiromašena zaradi kakovosti slovenskega oglaševanja, ampak gre za posledico poslovnih odločitev nekaterih agencij ali njihovih mrež, da v tej tekmi ne morejo sodelovati. Zato je mogoče tudi razlika med številom prijavljenih del in del v ožjem izboru nekoliko popačena – mislim, da je žirija izbrala skoraj polovico prijavljenih del v ožji izbor. Pri tem moramo upoštevati, da v tem primeru ne gre za 213 prijavljenih del, ampak za 213 prijav, saj eno delo tekmuje v več tekmovalnih skupinah in potem še v posameznih kategorijah. Ker so bile agencije  zaradi poslovnih pritiskov prisiljene omejiti število prijav, so že same pri sebi naredile zelo strogo selekcijo, kar se odraža tudi v tem, da je bila kakovost prijavljenih del povečini izjemno visoka,« meni.

Ta kakovost se po njegovem mnenju neposredno odraža v ožjem izboru, ki je zelo bogat. Iz tega so potem po kriterijih, ki jih je določil s skovanko KIP (kreativnost, izvedba in pečat, ki ga je delo pustilo v komunikacijskem prostoru), podelili precejšnje število zlatih in srebrnih nagrad ter drugih priznanj.

»Zgodbe so najdragocenejše komunikacijsko orodje naše panoge«

Poudaril je, da v oglaševalskem svetu trenutno pogreša predvsem kakovost zgodb, kar je omenil tudi na sami podelitvi nagrad. »Družbeni mediji so pojem zgodb nekako 'ugrabili', saj s pojmom zgodba oziroma story danes označujemo vsakdanje banalne stvari, ki jih delimo s svojimi prijatelji oz. sledilci. Moramo si prizadevati – in to je tudi naloga festivalov – za kakovost zgodb, ki jih ustvarjamo in so najdragocenejše komunikacijsko orodje naše panoge. Z nagradami poskušamo motivirati kreativce in naročnike, da v tej smeri delajo naprej,« pravi Bagola.

Predstavitveni film nosi »odgovornost«

Ustvarjalcem polaga na dušo, da je pri prijavi na festivale zelo pomemben predstavitveni film, ki nosi večino »odgovornosti«. V njem se ideje predstavijo v najboljši luči in v kontekstu, ki pokaže relevantno povezavo z blagovno znamko in stvari, ki so v okolju pustile pečat. To po njegovih besedah delu dviguje možnosti za uvrstitev na najvišja tekmovalna mesta in zato so te predstavitve zelo pomembne. »Če smo danes pravi ustvarjalci, moramo znati svoje delo dobro prodati – ne samo na trgu, ampak tudi odločevalcem in naročnikom, seveda pa tudi na tekmovanjih in festivalih. Dela, ki so dobro predstavljena in ki dobro govorijo svojo zgodbo, zagotovo zelo visoko kotirajo oziroma si jih kot žirant bolj vzameš k srcu,« je prepričan.

Katero delo pa je bilo njegov osebni favorit? »To so zagotovo dela, ki smo jih nagradili z najvišjimi nagradami. Na SOF-u mi je všeč, da si lahko res vzamemo čas, da se posvetimo vsakemu delu – veliko se o njem pogovarjamo, ga razlagamo in ga spoznamo z vseh zornih kotov. V kakšni tuji žiriji na primer je način žiriranja precej bolj rokohitrski, SOF – in tudi nekateri drugi slovenski festivali – pa je glede tega res dober festival,« pravi Bagola in dodaja, da je imel vsak od žirantov kakšno delo, ki mu je bilo še posebej pri srcu, a glede najvišjih nagrad so se zelo strinjali.

Festivali zagotavljajo vitalnost oglaševalski industriji in dajejo motivacijo ustvarjalcem

»Meni osebno so 'Mlečne knjige' izvrstna kreativa, mi je pa izjemno všeč tudi Gledališki tolmač, ki pobudo, s katero se sodobne blagovne znamke vse pogosteje srečujejo – približevanje uporabnikom oziroma njihovim vrednotam – dvigne na neko drugo raven. Verjetno mi je delo blizu tudi zato, ker sem tudi sam iz 'napol' gledališke družine,« se nasmehne. Pravi, da je letos zagotovo pogrešal kakšna dela, ki zaradi prej navedenih razlogov niso bila uvrščena na festival in upa, da bodo agencije in naročniki s podporo Slovenskemu oglaševalskemu festivalu nadaljevali tudi prihodnje leto. »Razumeti moramo, da slovenski festivali zagotavljajo vitalnost oglaševalski industriji in dajejo motivacijo ustvarjalcem, v končni fazi pa je pomemben tudi moment druženja, ki ga ne smemo izgubiti. Nadejam se, da bo naslednje leto prineslo tudi nadgradnjo naših festivalov,« je še povedal za MM.

Intervju

ŽZZ
25. 03. 2024

Rubrika Življenje z znaMMkami je ena najbolj branih v MM-u, zato jo objavljamo tudi na…

mancakrnel
23. 03. 2024

Umetna vs. človeška inteligenca, to je zdaj (najbolj pereče) vprašanje. Tudi o tem smo se…

Umetna inteligenca ni tako zelo nov pojav. Generične vsebine, generični oglasi, generični ljudje, generično pisanje – to morda najtežje prenašam –,…

Rašula
23. 03. 2024

Z dr. Jeleno Rašula, strokovnjakinjo za digitalni marketing, ki je pred dobrim letom…

»Bati se umetne inteligence je zame tako, kot bi se pred leti bala digitalnega marketinga, ker transparentno pokaže rezultat vseh kampanj in oceni…

Naši avtorji