bla
Aktualno

27. SMK: Med metavesoljem in nauki mladih znamk

Prvi dan 27. Slovenske marketinške konference smo poslušali vse od spleta 3.0 in z njim povezane tehnologije pa tudi o tem, kar bi se lahko od mladih blagovnih znamk naučile »tradicionalne«.

Metavesolje - resničnost na steroidih

Prvi sklop predavanj je pripadel marketinško-tehnološki vročici, imenovani metavesolje. Ključni govorec Nick Pringle, izvršni kreativni direktor v agencijski mreži R/GA, je predstavil potenciale metavesolja oziroma za zdaj še platforme metavesolja (»pravo« metavesolje bo eno samo povezano metavesolje, podobno, kot smo vsi povezani z e-pošto). »Dobrodošli na virtualno igrišče, kjer je je »resnični svet na steroidih«. Če v resničnosti kot na primer Uber ponujate prevoze z avtomobili, se lahko v metavesolju teleportirate,« je bil nazoren Pringle. S tem se očitno strinjajo tudi številne blagovne znamke, kot sta Nike in Red Bull, ki so tudi s prevzemi podjetij, ki se ukvarjajo z razvojem metavesolja, vstopili v svet, kjer se in se bodo še bolj prepletali virtualno, digitalno in resnično. Pringle je prepričan, da metavesolje sovpada z razvojem spleta 3.0, ki ga bodo zaznamovali imersivni splet (spajanje fizične realnosti in digitalnega okolja) in virtualni produkti. »Skrolamo in skrolamo in poskušamo razumeti internet. Pozabljamo pa, da nas naši starši obravnavajo, kot da smo obsedeni s telefonom. Tako moramo tudi mi razumeti, kako nove generacije izkušajo internet,« je opozoril. Te generacije se družijo, zapravljajo in prodajajo na spletu. Ravno digitalno lastništvo za Pringla predstavlja eno od največjih prelomnic. Življenje t. i. generacije A je vedno bolj podobno “blended reality” oziroma zmes digitalnega, virtualnega in resničnega sveta, kjer so posledično tudi priložnosti za blagovne znamke. Ti »otroci« bodo okrog leta 2030 odrasli oziroma bolj neodvisni in s tem postali vaši potrošniki. Pringle je tudi na vprašanje iz občinstva, kaj lahko podjetje danes stori na tem področju, odgovoril, da naj se področja lotijo strateško, in sicer s s  poznavanjem svojega občinstva, omogočanjem virutalne izmenjave dobrin, partnerji, s katerimi boste projekt razvili in izvedli in pilotnimi projekti. Ob tem dodaja še operativne izzive, to so večdisciplinarnost ekipe, ki bo delala na projektih spleta 3.0, pravno podlago, tehnologijo, podporo oziroma vzdrževanje in modele sodelovanja.  Po njegovem predavanju smo se z njim pogovarjali še o pomembnosti časovne umestitve (t. i. timingu) pri tehnoloških inovacijah (številni zanimivi projekti namreč niso dosegli potenciala ravno zato, ker so bili prehitri), kako kreativna agencija sploh svetuje pri razvoju projektov metavesolja in kako sam vidi s tehnološkimi kapacitetami podkrepljeno agencijo 21. stoletja

bla

Preden znamka skoči na vlak metaversa, Nick Preangle svetuje, da na projekt (po)gleda strateško in dobro preuči ciljno občinstvo.

Kako NFT-je uporabiti v Slovenijo

Če je Pringle predstavil, kaj v metavesolju zmorejo tehnološko napredna agencija in naročniki z milijonskimi proračuni, je Klemen Peternel iz Kalmie predstavil NFT z vidika, ki bi bil zanimiv tudi za slovenski trg. Predstavil jo je v štirih točkah. Prvič,  NFT je tehnologja, ki omogoča dokazovanje lastništva, kar je ena od ključnih sprememb v zadnjih letih, in tehnologija veriženja podatkovnih blokov, s katero kadar koli dokažete lastništvo nad NFT-jem ali prenesete lastništvo. Drugič, od prvega navdušenja in vročice z megalomanskimi naložbami prehajamo v obdobje streznitve. 200 milijonov dolarjev trgovanja z NFT-ji dnevno vendarle pomeni ogromno novih projektov. Podobno kot podjetnik in govorec Gary Vaynerchuck tudi Peternel verjame, da bo 98 odstotkov NFT projektov propadlo. »Ker pozabljamo, kar NFT dejansko prinaša,« opozarja Peternel. To vodi do tretje točke, in sicer da mora biti NFT nosilec vrednosti. Te je opredelil preko treh stebrov vrednosti, ki so zbirateljstvo, finance, soodločanje in vključevanje. Sploh slednjega obravnava kot izredno uporabnega za slovenski trg. Na primer pri skupnosti naravovarstvenikov, kjer je NFT sredstvo soodločanja in daje dostop do izobraževanj, srečanj in dodatnih ugodnosti. Četrič, prihajajo novi načini uporabe NFT-jev. Med njimi so tudi “bound” NFT-ji, ki ne omogočajo prenašanja lastništva.

5 naukov madih znamk

Uroš Svenšek, vodja digitala v Agenciji 101, je predstavil pet značilnosti mladih znamk, ki bi jih še kako morale upoštevati tradicionalne znamke. Največja razlika je v skupnosti. Več skupnosti daš, več ti bo skupnost dala nazaj. »Mlade znamke so nastale kot skupnost, prodaja pa ni bila v prioriteta,« je povedal. Kot primer je podal skupnost kolesarjev ali voznikov koles. Nove znamke se osredotočajo na to, kaj lahko povejo o kolesarstvu. Tradicionalne pa kaj lahko povejo o našem kolesu. »Dobre skupnosti so dobile tako moč, da je iz njih nastal posel. Nemalo skupnosti je tako vplivnih, da je iz skupnosti nastal vplivnostni posel. Nastane lahko bizaren primer. Tradicionalna znamka plačuje vplivnežu, ki od doma s telefonom gradi posel,« je povedal. Prvi nauk: skupnosti na digitalnih kanalih so neprimerno močnejše od znamk. Razlika je tudi v potrošnikih. »Mlade znamke nimajo denarja, zato so se bilie prisiljene pogovarjati s sledilci in upoštevati njihove povratne informacije. Preko različnih komentarjev skušajo razviti pogovor in biti v stiku z ljudmi. Družbena omrežja so tako možnost, da se lahko vsak dan pogovarjaš s svojo ciljno skupino,« ugotavlja Svenšek. Skratka, drugi nauk - družbena omrežja so sanjsko orodje za raziskovanje trga. Tretje področje je komunikacija. »Nove znamke so se naučile komunicirati preprosto,« je poudaril Svenšek. Iz tega sledi tretji nauk, in sicer ljudje komunicirajo z ljudmi, ne z znamkami. Četrto področje je seveda vsebina in njen »derivat« vsebinski marketing. »Organski doseg ni mrtev. Morda znamka le ne zna ustvarjati vsebin,« je prepričan Svenšek. Četrti nauk je tako dejstvo, da na dolgi rok najvišje dividende izplačuje prav vsebinski marketing. Iz tega sledi peti nauk, in sicer da je danes mogoče izmeriš vse. Zmagujejo tisti, ki stalno izpolnjujejo.

Intervju

ŽZZ
25. 03. 2024

Rubrika Življenje z znaMMkami je ena najbolj branih v MM-u, zato jo objavljamo tudi na…

mancakrnel
23. 03. 2024

Umetna vs. človeška inteligenca, to je zdaj (najbolj pereče) vprašanje. Tudi o tem smo se…

Umetna inteligenca ni tako zelo nov pojav. Generične vsebine, generični oglasi, generični ljudje, generično pisanje – to morda najtežje prenašam –,…

Rašula
23. 03. 2024

Z dr. Jeleno Rašula, strokovnjakinjo za digitalni marketing, ki je pred dobrim letom…

»Bati se umetne inteligence je zame tako, kot bi se pred leti bala digitalnega marketinga, ker transparentno pokaže rezultat vseh kampanj in oceni…

Naši avtorji