S sredino novinarsko konferenco se je začela javna razprava o osnutku novega zakona o medijih, ki bo trajala do 20. septembra. Po besedah ministrice za kulturo Majde Širca, ki je predstavila osnutek, je bilo osnovno izhodišče novega zakona predvsem avtonomija medijev. »Zakon temelji na transparentnosti in na razvoju medijev, saj upošteva družbene in ekonomske vidike časa, v katerem živimo, tudi v smislu tehnološkega razvoja medijev,« je povedala Širca. Osnutek zakona tako na novo opredeljuje nekatere osnovne pojme, kot je na primer avdiovizualna medijska storitev, ki zajema tako tradicionalne oziroma linearne medijske storitve kot tudi kot tudi video na zahtevo in druge nelinearne storitve.

Osnutek zakona prinaša omejevanje lastništva medijev, njegove koncentracije in transparentnosti, vanj pa so vgrajene tudi zahteve novinarskih aktivov. Vse rešitve pa gredo v smeri ščitenja javnega interesa in upoštevanja raznolikosti medijev. Po poročanju STA tako predlog zakona uvaja doslej nepoznano absolutno prepoved povezav med časnikom in radijskim oz. televizijskim programom kot tudi absolutno prepoved povezav med oglaševalsko organizacijo in izdajateljem ali lastnikom izdajatelja časnika ali radijskega ali televizijskega programa.

Veliko pozornosti je zbudila tudi na novo opredeljena pravica do odgovora in popravka, ki je v obstoječem zakonu po mnenju mnogih poznavalcev ena od najbolj spornih določb. Tako bo po novem možno popravljati le neresnične in napačne navedbe v objavljeni vsebini. Obstoječi zakon namreč dopušča tudi navajanje oziroma prikaz drugih ali nasprotnih dejstev in okoliščin.