• Facebook
  • Twitter
  • RSS

Novi valutni podatki o branosti tiskanih medijev

140 slovenskih tiskanih medijev je vključenih v novo raziskavo branosti in bralcev (RBB) o bralnih navadah prebivalcev Slovenije.

Potem ko sta na slovenskem trgu ugasnili obe raziskavi o branosti in nakladah tiskanih medijev, Nacionalna raziskava branosti (NRB) in Revidirane prodane naklade (RPN), so medijske hiše Večer, Dnevnik, Mladinska knjiga in Delo na začetku letošnjega leta napovedale nov, skupen projekt. Te dni predstavljajo izsledke svoje prve raziskave o branosti slovenskih tiskanih medijev in lastnostih njihovih bralcev, ki jo izvaja podjetje za trženjsko svetovanje in raziskave Valicon; to je pred leti izvajalo NRB in tudi nova raziskava temelji na podobni metodologiji. Obstoječi in novi pristopniki k Raziskavi branosti in bralcev (RBB) bodo sicer lahko dostopali do podatkov o 140-ih tiskanih medijih, a bodo na spletni strani projekta javno objavljeni le dosegi medijev pristopnikov. Po drugi strani pa obljubljajo tudi obsežne sociodemografske profile bralcev za ciljanje želenih skupin za oglaševalce.

Uporabne informacije za medijsko načrtovanje

Medijski strategi bodo lahko odslej pri pripravi medijskih strategij upoštevali podatke o penetraciji tiskanih medijev, sociodemografskih značilnostih, nakupovalnih navadah in interesih bralcev ter njihovi izbiri ponudnikov storitev, kot so trgovine, banke, zavarovalnice, telekomunikacije, energetika in avtomobilizem.

Prednosti oglaševanja v tisku

Pristopniki – to so trenutno Delo, Dnevnik, Finance, Mladinska knjiga in Večer – poudarjajo, da so tiskani mediji še vedno prvi steber verodostojnih informacij. »Nepreverjene informacije, ki se po svetu širijo ali namerno ali pa tako rekoč po nemarnem, iz čiste nevednosti, niso samo zavajajoče, ampak so lahko tudi zelo nevarne, saj tisočkrat izgovorjena laž dandanes precej zlahka postane resnica,« so zapisali v sporočilu za javnost. Kot enega od poslednjih branikov verodostojnih in preverjenih informacij izpostavljajo tradicionalne tiskane medije, česar se večina bralcev po njihovih besedah še vedno dobro zaveda.

Tiskane medije opredelujejo kot močan medijski kanal, še posebej v primeru, ko govorimo o najbolj izobraženih in najpremožnejših segmentih družbe.Oglaševanje v revijah in časopisih je še posebej učinkovito pri ustvarjanju trajnega učinka kampanj in  doseganju boljše podobe blagovne znamke.

Kdo so bralci tiskanih medijev v letu 2018?

Tiskani mediji po besedah pristopnikov k raziskavi RBB dosežejo danes več kot milijon in pol prebivalcev Slovenije (vseh slojev); dobra polovica med njimi spremlja vsaj pet različnih izdaj. Branost je nadpovprečna v starosti od 45 let naprej, saj bralci v starostni skupini med 45 in 75 let predstavljajo več kot polovico vseh bralcev. Izstopa generacija tako imenovanih »baby boomerjev«. Bralci so enakomerno zastopani v vseh izobrazbenih in dohodkovnih skupinah. Čeprav je občinstvo tiskanih medijev v povprečju nekoliko starejše, pa gre z vidika življenjskega sloga za aktivne ljudi, ki imajo kupno moč, nadpovprečno število interesov, so nadpovprečni porabnik denarja in hkrati v večji meri mnenjski voditelji.