• Facebook
  • Twitter
  • RSS

16. SKOJ: Digitalni svet piarovcem ponuja številne priložnosti. Jih že izkoriščate?

Piarovci se morajo zavedeti, da število uporabnikov digitalnih komunikacijskih kanalov narašča. Poleg tega komunikatorjem tovrstne storitve obetajo vse več oz. lahko z njihovo pomočjo korenito optimizirajo svoje delo.

Petra Slanič

Danes do interneta dostopa že tretjina Zemljanov. Največja penetracija dostopanja do spleta je na ameriškem trgu, sledita Avstralija in Evropa, Azija pa ima največ spletnih uporabnikov. S temi podatki je današnje predavanje »Kako se pa vi spoprijemate z digitalno evolucijo?« na Slovenski konferenci o odnosih z javnostmi začela Petra Slanič, samostojna svetovalka za PR. Morda pusti podatki namreč obetajo veliko. Piarovci se morajo zavedeti, da število uporabnikov digitalnih komunikacijskih kanalov narašča. Poleg tega komunikatorjem tovrstne storitve obetajo vse več oz. lahko z njihovo pomočjo korenito optimizirajo svoje delo. A izkoriščanje digitalnih poti in razumevanje družbenega interneta (social web) strokovnjaki za odnose z javnostmi vidijo kot navečji izziv in breme svoje panoge. Tako je pokazala najnovejša raziskava European communication monitor.

Slovenija je glede na penetracijo interneta malce nad evropskim povprečjem. Za družbene medije tega ne moremo trditi. Medtem ko je po podatkih Fortunove lestvice najuspešnejših podjetij na svetu Global 100 na svetu kar 87 odstotkov podjetij prisotnih na vsaj enem družbenem omrežju, je glede na lestvico Top 101, ki jo sestavlja časnik Finance, na teh omrežjih le 45 vodilnih slovenskih podjetij. Facebook uporablja 41 odstotkov najboljših slovenskih podjetij in 74 top podjetij s celega sveta. Na tej ravni je Youtube posvojilo 79 odstotkov teh podetij, Twitter pa 82. V Sloveniji je na Twitterju 13 odstotkov podjetij z lestvice Financ, 30 odstotkov pa izkorišča YouTube.

Slaničeva je piarovcem tudi svetovala, kako lahko digitalne komunikacijske kanale in spletne storitve uporabijo pri vsakdanjem delu. Mnogo tovrstnih orodij je namreč brezplačnih, njihovo komunikacijo pa lahko izrazito olajšajo.

Slike, ki jih običajno pripnejo k elektronskim sporočilo, lako delijo s skladiščem v oblaku, kot je Dropbox, zvočne posnetke lahko pošiljajo prek vmesnikov, kot je SoundCloud, video vsebine naj naložijo na YouTube, v času dogodkov, kjer bi novinarjem radi zagotovili več fotografij, pa lahko uporabijo Flickr, ki jim omogoča, da slike snamejo v takšni ločljivosti, kot sami želijo. Čeprav gre za zelo razširjene storitve, jih še vedno mnogo piarovcev ne izkorišča.

Na koncu se je Slaničeva dotaknila tudi upravljanja družbenih omrežij. Preden je pokazala številne praktične primere, zakaj je za podjetja koristno, da družbena omrežja aktivno izkoriščajo, se s potrošniki povezujejo in se na njihove želje, pripombe in kritike hitro odzivajo, je postregla tudi z nekaj formulami uspešnega komuniciranja: »Svoj družbenokomunikacijski nastop razdelite po formuli 70-20-10. Na družbenih omrežjih svojim privržencem in sledilcem v sedemdesetih odstotkih ponujajte uporabne, relevantne in zanimive vsebine, dvajset odstotkov vaših aktivnosti naj bo namenjenih interakciji z uporabniki, deset odstotkov objav pa je lahko namenjenih direktni prodaji.«