• Facebook
  • Twitter
  • RSS

Kako so se na krizno situacijo odzvale slovenske agencije za odnose z javnostmi?

Koronavirus je na glavo postavil življenja posameznikov in številnih podjetij, agencije za odnose z javnostmi pa so se nemudoma soočile s kriznim komuniciranjem. Pri njih smo preverili, ali se na krizne situacije že vnaprej pripravljajo, kakšni so bili njihovi ukrepi v zadnjih tednih in kateri so bili zanje največji izzivi, povezani s komuniciranjem v času, ko se je Slovenija »ustavila« zaradi koronavirusa. V tretjem del prispevkov o kriznem komuniciranju smo se pogovarjali s predstavniki agencij Propiar, Grayling in Povem.

Anja Petrovčič (Propiar): »Obseg kriznega komuniciranja se je bistveno povečal. 

Anja Petrovčič, izvršna direktorica v agenciji Propiar, pravi, da so pri njih v sodelovanju z naročniki najprej poskrbeli za jasne interne protokole, s katerimi zmanjšujejo možnost okužbe med zaposlenimi, aktivno pa sodelujejo tudi pri reaktivnem komuniciranju z novinarji in strankami. Pri določenih so z namenom, da potrošnike dodatno opozorijo o pomembnosti odgovornega obnašanja, vključili tudi proaktivno komuniciranje na družbenih omrežjih in samih prodajnih mestih. »Komuniciranje v danih okoliščinah mora biti transparentno ter odražati iskreno skrb in odgovornost, ne sme pa ustvarjati nepotrebne panike. V vseh kriznih situacijah ima namreč komuniciranje dve ključni nalogi; najprejmora posredovati točne in koristne informacije, natopa pomiriti vse vpletene,« je prepričana Petrovčičeva.

Meni, da je prvo pravilo krize, da si nanjo pripravljen, preden do nje pride, kar velja tudi v tem primeru. »Imeli smo to srečo, da je koronavirus k nam prišel z zamikom in smo s tem pridobili dovolj časa, da smo za naročnike pripravili vse potrebno za učinkovito komuniciranje. V tovrstnih razmerah je ključno, da ima podjetje izdelan načrt kriznega upravljanja, vzpostavljen sistem govorcev in sprejete ustrezne protokole za vse svoje deležnike. Naše vodilo je, da v takšnih situacijah ohranjamo mirno glavo, vendar se obnašamo odgovorno in dosledno sledimo vsem priporočilom pristojnih institucij. Vnaprej smo se pripravili na delo od doma, uredili vso potrebno IT-podporo in se dogovorili o poteku delovnega procesa, če se bomo prisiljeni preseliti v domače pisarne. Ob sprehodu skozi pisarno pa je mogoče opaziti tudi boljšo opremljenost z vitamini kot sicer.«

Sam delovni proces v Propiarju poteka kot običajno. Kar zadeva samodelo,so bili zaradi koronavirusa po eni strani prisiljeni odpovedati kar nekaj dogodkov, ki so jih pripravljali za naročnike, po drugi strani pa se je obseg kriznega komuniciranja bistveno povečal. 

Barbara Žejn (Grayling Slovenija): »Ko se bo situacija umirila, bomo lahko začeli govoriti o dejanskih posledicah«

V agenciji Grayling Slovenija v tem času poskušajo predvsem ohranjati stanje »nepanike« in svoje naročnike redno obveščajo o dogajanju v zvezi s koronavirusom v Sloveniji ter sledijo splošnim priporočilom, ki veljajo na nacionalni ravni. »Dodatno, skladno s priporočili našega vodstva, smo za nedoločen čas odložili vsa nenujna potovanja v tujino in imamo možnost opravljanja dela od doma. Zdravje naših zaposlenih je za naše podjetje na prvem mestu. Pri tem pa nedvomno ravnamo odgovorno tudi v odnosu do ranljivejših v naši okolici,« pravi direktorica projektov Barbara Žejn.

Prepričana je, da je v situaciji, v kateri smo se znašli, za agencije za odnose z javnostmi najpomembnejše pravočasno in objektivno obveščanje javnosti, predvsem pa morajo agencije jasno predstaviti naslednje ukrepe oziroma korake. Na delo v njihovi agenciji koronavirus v času pogovora (še) ni močno vplival. »Je pa res, da ko se bo situacija umirila, bomo lahko vsi začeli govoriti o dejanskih posledicah, ki jih bomo občutili v prihodnjih mesecih. Vsakršno predvidevanje je v teh dneh težko, vendar zahvaljujoč tehnologiji ter povezljivosti kjer koli in kadar koli, lahko delo poteka nemoteno,« zaključi.

Vanja Žižmond (Povem): »Dobre ideje lahko priplavajo na površje prav v času krize«

»Pretresi ustaljenih tirnic niso nekaj novega, ko govorimo o odnosih z javnostmi, saj imajo ti nadvse pomembno vlogo prav v času komuniciranja sprememb in ob kriznih dogodkih, ko moramo svetovalci za odnose z javnostmi zagotoviti hiter in transparenten pretok informacij. Stremeti moramo k čim boljši in pravočasni informiranost naše ciljne skupine, da preprečimo širjenje govoric in neresničnih informacij,« je za MM povedala Vanja Žižmond, direktorica in starejša PR svetovalka v agenciji Povem.

Pravi, da je koronavirus močno vplival na zastavljene komunikacijske aktivnosti njihovih naročnikov, kjer jim redno svetujejo, kako premostiti izzive na področju interne komunikacije. Soočajo se tudi z odpovedmi dogodkov, spremembami v tekočih komunikacijskih akcijah in celo novimi, inovativnimipraksami, kako trenutno situacijo obrniti v svoj prid. »Neverjetno je, kako dobre ideje lahko priplavajo na površje prav v času krize in tako projekte še obogatijo, nadgradijo,« izpostavi eno od redkih prednostikrizne situacije.

V takšnih situacijah so po njenem mnenju sicer najpomembnejšihitrost pretoka informacij, transparentnost in zaupanje v pristojne osebe, ki predajajo informacije.»Spomnimo se nedavnega navala neresničnih novic, govoric in teorij zarote, ki so se oblikovale na družbenih omrežjih in celo v nekaterih medijih še pred prvo potrditvijo koronavirusa v Sloveniji. Ukrepi za učinkovito krizno komuniciranje vladnih institucij so se v primeru koronavirusa zamajali, saj smo imeli državljani sprva občutek, da se naša politika primarno ukvarja z merjenjem moči posameznih strank ob sestavi nove vlade, medtem pa je bilo slišati, da je število opravljenih testiranj na nov virus zelo nizko v primerjavi z resnostjo situacije, na katero so opozarjali tuji in domači mediji. Danes je obveščanje drugačno, ukrepi se hitro vrstijo. Kljub temu pa se je ob prvi medijski komunikaciji o koronavirusu v javnosti vzpostavilo stanje napetosti in k temu je zagotovo pripomoglo tudi splošno nezaupanje v državne institucije, ki ga v javnosti zaznavamo že dlje časa in ni plod trenutne krize. Za podjetja pa je v tem trenutku vsekakor ključno, da vzpostavijo sistem zaupanja v pretok informacij, kjer bodo zaposleni in drugi ključni deležniki začutili, da podjetje dobro krmili med krizo, sprejema primerne ukrepe in ohranja stabilnost, pa tudi usmerjenost k zastavljenim ciljem, čeprav se do slednjih odpravi po nekoliko drugačni poti od primarno začrtane.«

Kot ostali sogovorniki tudi Žižmondova pravi, da je pomembno, da smo na krizo pripravljeni vnaprej oziroma pravočasno.»Strategija kriznega komuniciranja natančno določa pristojnosti in govorce, ki morajo v kriznih trenutkih prevzeti vajeti v svoje roke. Prav tako opredeljuje strateške korake, kaj vse je trebapostoriti ter koga in kako nagovoriti, da ublažimo posledice krize. Brezglavo tavanje v temi, ko kriza nastopi, lahko resno ogrozi ugled podjetji, zato je pomembno, da smo na krizo pripravljeni.«

Koronavirus v njihovi agenciji trenutno vpliva predvsem na projekte, ki jih za naročnike izvajajo. Številne komunikacijske aktivnosti so namreč morali na novo zasnovati, prilagoditi ali v najtežjih primerih celo prekiniti. »Prav lepo pa je spremljati razvoj pozitivnih praks, kot je to v primeru digitalne konference inOrbit. Organizatorji so, kljub množici odpovedanihdogodkov, našli rešitev. Konferenca jenamreč izkoristila okolje, ki ga najbolj pozna, in jezaživela v digitalnem formatu. Komunikacijo sprememb v izvedbi konference zaradi izbruha koronavirusa smo predstavili v pozitivni luči kot primer dobre prakse, s katerim želimo vsaj nekoliko obrniti trenuten naval negativnega poročanja o koronavirusu. Drugi primer pozitivnega boja proti koronavirusu v smislu blaženja njegovih vplivov na poslovanje je ubrala šola angleščine Helen Doron English. Tamsoskladno z odredbo o zaprtju vseh vzgojno-izobraževalnih zavodovzaprlisvoja vrata, a obenem napovedaliizvedbo uric prekospleta s pomočjo virtualnih učilnic. Vse starše so dodatno usmerilina že obstoječa digitalna učna gradiva, video in avdiovsebine, ki so tečajnikomna voljo v digitalnem formatu na številnih platformah Helen Doron,« nam je še povedala Žižmondova.