• Facebook
  • Twitter
  • RSS

Presežki in dosežki slovenskega oblikovanja

Društvo oblikovalcev Slovenije je že dvanajsto leto podelilo priznanja »Oblikovalski presežki« najbolj izstopajočim oblikovalskim rešitvam, ki so jih v letošnjem letu prispevali slovenski oblikovalci. Podelilo je tudi priznanje za življenjsko delo, in sicer priznanemu slovenskemu kostumografu Alanu Hranitelju, ki je po mnenju žirije z letošnjo samostojno razstavo na Ljubljanskem gradu, na kateri je ustvaril popolnoma nov prikaz svojih kostumov, presegel najodličnejše umetniške dogodke zadnjih let.

Strokovna žirija, ki jo imenuje Društvo oblikovalcev Slovenije (DOS), med prispelimi deli izbere delo avtorja ali skupine avtorjev, ki predstavlja ustvarjalni oblikovalski presežek in tako tudi prispevek k razvoju in dvigu vizualne kulture okolja na različnih področjih oblikovanja, za katerega in v katerem deluje izdelek. Letošnja dela je presojala žirija pod vodstvom Petra Jamška, v njej pa so bili še Mateja Škofič, Nina Hercog, Julijan Krapež in Jurij Dobrila.

Oblikovalska presežka

Žirija je letos podelila dve priznanji za oblikovalski presežek. Prvo je prejel Edi Berk za knjižno zbirko Edi Berk 10.1, 10.2 in 10.3., ki je po mnenju žirije oblikovalski presežek v več pogledih. Obseg del namreč presega vsebino zbornikov del najvidnejših avtorjev, kot zbirka, izdana v samozaložbi, pa publicistični podvig, ki daleč presega likovne monografije zadnjih desetletij.

Drugo priznanje za oblikovalski presežek pa si je prislužil Dan Lenard, »oblikovalska duša« studia Nuvolari-Lenard, in sicer za jadrnico Black Pearl. Lenard namreč že tri desetletja uspešno deluje na področju razvoja zasebnih plovil velikih mer, med katerimi je tudi »črni biser«. S sto osmimi metri gre za največjo zasebno jadrnico na svetu, ki je poleg tega še skoraj popolnoma energetsko neodvisna.

 

Oblikovalski dosežki

Društvo je podelilo tudi štiri priznanja za oblikovalske dosežke. Prvega sta prejeli Irena Gubanc in Teja Jalovec, in sicer za zaključno frizersko revijo Srednje frizerske šole Ljubljana, na kateri dijaki pokažejo svoje presežke s področja frizerstva.

Drugo priznanje za oblikovalski dosežek je dobila Martina Obid za kolekcijo nakita, ki ga je poimenovala Živalska farma. Po navedbah žirije je oblikovalka na duhovit način kritiko družbe, ki izhaja iz Orwellove politične satire Živalska farma, prenesla na broške, »vsakodnevni nakit s satirično držo«.

Arhitektka in oblikovalka Mateja Panter je dobila tretje priznanje za oblikovalski dosežek, in sicer za oblazinjeni otroški avtomobil Bi biip. Njegovi najbolj izstopajoči lastnosti sta mehko zaokrožena stilizirana oblika avtomobila in toplina uporabljenih materialov lesa in volne.

Žirija je za oblikovalski dosežek prepoznala tudi projekt »Ženske, ki vezejo pripoved« oblikovalske skupine Oloop. Za končni izdelek projekta, izvezeno tekstilno steno, žirija pravi, da je »veliko več kot samo to«, saj predstavlja proces, ki želi skozi soustvarjanje v vključujočem in empatičnem okolju dosegati tako osebne kot tudi družbene spremembe.

 

Alan Hranitelj odlikovan za življenjsko delo

»Delo Alana Hranitelja ne potrebuje posebnih razlag,« pravijo pri DOS in dodajajo, da gre za izrazito samosvojega avtorja, ki je za svoj medij izbral oblačila in gledališče. V njem se že tri desetletja poigrava na številne načine in vedno znova preseneča s svojim perfekcionizmom in svežino rešitev. Njegova dela so predstave same zase, kljub dejstvu, da naj bi le dopolnjevala odrske uprizoritve. »Z letošnjo samostojno razstavo na ljubljanskem gradu, na kateri je ustvaril popolnoma nov prikaz svojih kostumov, je presegel najodličnejše umetniške dogodke zadnjih let,« je prepričana žirija, ki je ob tem izrazila upanje, da bo ustvarjalna pot umetnika še dolga. 

 

Daljnovidne rešitve mladih oblikovalcev

Društvo oblikovalcev Slovenije je letos prvič uvedlo priznanje »Daljnogled«, za katero so se potegovali mladi oblikovalci do 30. leta. Priznanje zanje je zastavljeno nekoliko drugače, saj so za nagrado prejeli mesto za postavitev svojih del na razstavnem prostoru v Cankarjevem domu v naslednjem letu. Ta čast je doletela Niko Curk, Silino Pintar, Tejo Jalovec ter Julijo Karaž in Nežo Medved.