• Facebook
  • Twitter
  • RSS

100 let Bauhausa: Nova tipografija revolucionarnih oblikovalcev

V letu 2019 Nemčija praznuje 100. rojstni dan Bauhausa, najvplivnejše šole arhitekture, umetnosti, oblikovanja in umetnostne obrti 20. stoletja.

Primeri »nove tipografije« Bauhausa.

V Bauhausu so se okoli njegovega ustanovitelja Walterja Gropiusa zbrali številni protagonisti takšnega umetniškega kalibra in ustvarjalnih razsežnosti, kar jih je redko kje na svetu, če sploh, delovalo na enem mestu. Poleg Gropiusa so bili to še Paul Klee, Wassily Kandinsky, Ludwig Mies van der Rohe, László Moholy-Nagy, Josef Albers, Johannes Itten, Lyonel Feininger, Oskar Schlemmer, Georg Muche in številni drugi umetniki in umetnice, ki so Bauhaus v 14-ih letih njegovega obstoja vzpostavili kot dom avantgarde klasičnega modernizma.

Avtor teh vrstic je pred koncem celotnega desetletja, pred 90. obletnico Bauhausa, odšel na »romanje« po sledovih Bauhausa, ki je najprej deloval v Weimarju, nato v Dessau in na koncu v Berlinu. V teh treh in še nekaj drugih nemških mestih sem obiskal zgradbe, v katerih je delovala ta šola, in si ogledal številna druga dela, predmete in tiskane izdelke, ki so jih oblikovali njeni profesorji, študenti in drugi privrženci. V zadnjih desetletjih je Nemčija očitno ponosna na nesporni globalni vpliv in dediščino Bauhausa. Vendar pa je bil Bauhaus v obdobju svojega delovanja, med letoma 1919 in 1933, pod velikim pritiskom konservativne in desničarske javnosti. Bil je prisiljen, da se je najprej leta 1925 preselil iz Weimarja v Dessau, nato pa leta 1932 v Berlin. Kmalu po prihodu nacistov na oblast, leta 1933, so mu bili dnevi šteti. Kljub temu pa so njegovi protagonisti, od katerih so se mnogi izselili iz Nemčije, ideje Bauhausa ponesli po vsem svetu, od Čikaga do Tel Aviva.

Leta 1996 so bile stavbe Bauhausa v Weimarju, Dessau in Bernau pri Berlinu vpisane na Unescov seznam svetovne kulturne dediščine. Leta 2019 je 100. obletnica ustanovitve Bauhausa tudi glavna tema oglaševanja nemškega turizma s strani Nemške turistične organizacije (DZT). Naj spomnimo, da ima Nemčija veliko svetovno pomembnih tem, ki so zanimive za turiste: v letu 2017 je bila glavna tema Martin Luther in 500 let od začetka reformacije, leta 2018 je bila to »kulinarična Nemčija«, saj ima država bogato in raznovrstno kulinarično tradicijo ter vse več vrhunskih restavracij. Po Bauhausu kot letošnji glavni temi bo leta 2020 sledila 250. obletnica rojstva slavnega skladatelja Ludwiga van Beethovna (Beethoven je večino svojega življenja sicer preživel na Dunaju, vendar se je rodil v Bonnu in tam preživel prvih 20 let svojega življenja).

Naslovnica kataloga »Nove tipografije. Bauhaus in več: 100 let funkcionalnega grafičnega oblikovanja v Nemčiji« prof. dr. Patricka Rösslerja.

Fotografija je pri besedilu nujna, črke pa izgubljajo okraske

Kot smo lahko tudi pričakovali, številni muzeji in druge ustanove v Nemčiji letos organizirajo posebne razstave o različnih vidikih delovanja Bauhausa. Ena od najzanimivejših je bila od začetka marca do 12. maja 2019 na ogled v mestu Gotha v deželi Turingiji. Razstava v tamkajšnjem KunstForumu je imela naslov Bauhaus oglašuje: Nova tipografija in funkcionalno grafično oblikovanje v Weimarski republiki.

Trajanje weimarske Nemčije, od konca prve svetovne vojne do prihoda Hitlerja na oblast, sovpada z delovanjem šole Bauhaus, ki je do danes ostala sinonim za funkcionalno oblikovanje. To pravzaprav velja tudi za tipografijo in druge segmente grafičnega oblikovanja. Iz Weimarja in Dessaua so v 20-ih letih 19. stoletja prišli pomembni impulzi za tipografsko oblikovanje. Takrat se je namreč spremenil videz tiskanega gradiva. »Nova tipografija« je povsem pretresla prejšnja, klasična načela grafičnega preloma. Optimizacija tiskanega gradiva z vidika berljivosti in standardizacija formatov in publikacij, tako črk kot tudi drugih grafičnih znakov v črkostavništvu, sta bila očitna glavna cilja oblikovalcev Bauhausa in njegovih privržencev.

Bauhaus je bil prva šola v Nemčiji in po svetu, ki je oblikovala svoje tiskane izdelke v skladu z načeli »nove tipografije«. To je bilo pol desetletja po »velikem poku« na tem področju, umetniškem letaku, ki sta ga leta 1917 izdelala dadaista George Grosz in John Heartfield. Prva Bauhausova razstava v Weimarju leta 1923 in nekaj let zatem izgradnja Bauhausove šole v Dessau (po zamislih in načrtih Walterja Gropiusa) sta bila konkretna povoda za izdelavo plakatov kot tudi različnih drugih tiskanih, oglaševalskih in informativnih gradiv z jasno prepoznavno novo grafiko in novim prelomom.

László Moholy-Nagy: Pano številka 12razstave »Kam gre tipografski razvoj«, fotografija, 1929.

Eden od glavnih mojstrov Bauhausa, László Moholy-Nagy, ki je bil odgovoren za grafično oblikovanje, je s svojim spisom Nova tipografija (Die Neue Typographie) postavil programsko osnovo te smeri. Za pionirsko delo na tem področju velja tudi manifest Elementarna tipografija (Elementare Tyopographie) iz leta 1928, katerega avtor je Jan Tschichold. Leta 1923 je Tschichold obiskal prvo razstavo Bauhausa v Weimarju, kjer je Moholy-Nagy močno vplival nanj. Tudi tu ne smemo pozabiti fotografije, ki je bila močno izpostavljena v tiskanih delih nove tipografije Bauhausa in je postala priljubljena na področju komercialnega oglaševanja različnih izdelkov.

Razstava Bauhaus oglašuje v Gothi je prikazala nekatere od znanih ikon nove tipografije kot tudi nekatere manj znane, a prav tako elegantne rešitve. Obiskovalec se je lahko seznanil z deli skupine, imenovane »Krog novih oglaševalskih oblikovalcev« (»Ring Neuer Werbegestalter«), ki jo je vodil polivalentni umetnik Kurt Schwitters. Njeni pripadniki so delovali po načelih sodobnega oblikovanja, kot so asimetrična kompozicija, izkoriščanje negativnega prostora, uporaba sans serifne pisave (brez »ojačitev« in drugih dodatkov na koncu črk), s fotografijami in fotomontažami v ospredju. Rešitve te oblikovalske skupine tudi danes delujejo sodobno, ne glede na to, ali gre za plakate, brošure, letake ali knjige. Razstava predstavlja tudi, kako so ta načela oblikovanja sprejeli v drugih državah v tem času – nekatere od njih celo v nacistični Nemčiji.

László Moholy-Nagy: »Slikarstvo, fotografija, film«, Bauhausova knjiga 8, poskusna kopija ovitka knjige, 1929.

Logika nove tipografije vtisnjena v vizualni spomin

Kustos razstave v Gothi, prof. dr. Patrick Rössler, ki na Univerzi v Erfurtu predava o empiričnih komunikacijskih raziskavah in metodah, je avtor dvojezičnega kataloga te razstave z naslovom Nove tipografije. Bauhaus in več: 100 let funkcionalnega grafičnega oblikovanja v Nemčiji. Knjiga v 11-ih poglavjih prikazuje več kot 500 primerov tiskanih del, od oglasov, plakatov, ovitkov knjig in naslovnic ilustriranih revij ter pisem do poslovnih koledarjev. Rössler je v intervjuju za Novum, znano revijo za grafično oblikovanje, izjavil, da so se vse do danes ohranili funkcionalizem pri prelomu, sans serfine pisave in osrednja vloga fotografije, torej glavnih načel, ki so jih začeli zagovarjati predstavniki »nove tipografije«. »Še pomembnejše pa se mi zdi, da se je logika 'nove tipografije' trajno vtisnila v naš individualni in kolektivni vizualni spomin ter da je postala del naše vizualne socializacije že od otroštva naprej,« je dodal.

Zanimiv je tudi Rösslerjev odgovor na vprašanje Novuma, ali tudi danes opaža revolucionarne rešitve v grafičnem oblikovanju, o katerih se bo čez 100 let govorilo podobno, kot se zdaj o Bauhausu. »S prehodom s papirja kot nosilca medija na elektronski zaslon je prišlo do bistvenega preobrata. Vendar pa so inovativni cikli v spletnem oblikovanju tako kratki, da praktično ni časa za ustanovitev »šole«, saj so jo novi trendi vmes že spodbudili. Ne morem odgovoriti na vprašanje, ali bodo naši potomci govorili o njih. Morda bo preprosto primanjkovalo izvirnega gradiva, saj je za razliko od analognega sveta, njegovih arhivov in knjižnic v virtualnem oblikovanju veliko stvari hitro mimo in zato težko sledljivo.«

Max Burchartz: Schubertove slovesnosti Mestnega gledališča Essen, plakat, 1928.

Oživljen smerokaz Moholy-Nagyja v Berlinu

Od razstave v Gothi je zdaj ostal samo še katalog. Na srečo pa ima vsak, ki želi videti zbrana izvirna dela s tega področja, to možnost še na neki drugi letošnji razstavi.

V umetnostni knjižnici berlinskega državnega muzeja bo v okviru Bauhausovega tedna Berlin 2019 od 29. avgusta do 15. septembra 2019 namreč na ogled razstava z naslovom László Moholy-Nagy in nova tipografija: rekonstrukcija berlinske razstave leta 1929. Na njej bo ponovno prikazana razstava »Kam gre tipografski razvoj«, ki so jo pred 90-imi leti, maja 1929, odprli v stavbi Martina Gropiusa (arhitekt Martin Gropius je bil stric očeta Walterja Gropiusa), znanem prostoru za umetniške razstave v Berlinu. Takrat so v okviru razstave »Nova tipografija«, ki jo je organizirala Državna umetnostna knjižnica v Berlinu, najeli Moholy-Nagyja, da je v enem od prostorov prikazal prihodnost tipografije. Postavil je 78 panojev s fotografijami, besedili, slikami in skicami. Vsi ti eksponati so se ohranili in bodo letos ponovno razstavljeni ter dopolnjeni z drugimi, in sicer s plakati, oglasi za izdelke in različnimi drugimi grafičnimi deli »nove tipografije« iz zbirke umetnostne knjižnice berlinskega državnega muzeja. V njej so shranjeni izjemni primeri takšnih del, katerih snovalci so znani grafični umetniki Willi Baumeister, A. M. Cassandre, Walter Dexel, Johannes Molzahn, Kurt Schwitters, Jan Tschichold in številni drugi.

Poleg funkcionalnega grafičnega oblikovanja »nove tipografije« se je v 20-ih letih 19. stoletja razvila tudi umetniška izdelava »reklam«, oglasov za različne izdelke, storitve in podjetja, kar je pomenilo prelom s tradicijo oblikovanja tiskarske stroke. Kot je nizozemski grafični oblikovalec Paul Schuitema napisal v svojem prispevku v odlični in vplivni oblikovalski publikaciji Gefesselter Blick (Prikovani pogled), ki sta jo leta 1930 uredila in izdala Heinz in Bodo Rasch,  »oblikovalec ni mojster, ampak organizator optičnih in tehničnih dejavnikov. Njegovo delo ne sme biti omejena na obrobne zapise.« Prav Bauhausovi vizionarji so s svojo združitvijo oblikovanja in tehnične izvedbe začeli to revolucionarno razlikovati od obrtnikov prejšnjih generacij, pri katerih sta bili ti dve funkciji strogo ločeni.

Članek je bil prvotno objavljen v junijski, 456. številki Marketing magazinaNa spletu objavimo le 20 odstotkov člankov iz revije. Na MM se lahko naročite na i[email protected]