• Facebook
  • Twitter
  • RSS

Napredna tehnologija ni smiselna, če ni usmerjena k uporabniku

Ne zasledimo prav pogosto, da bi bili slovenski predstavniki na čelu oblikovalskih oddelkov v velikih koncernih. Lidija Pritržnik je svetla izjema. Dolgoletna direktorica oblikovanja pri Gorenju je marca letos postala direktorica evropskega oblikovalskega centra Hisense International in namestnica (globalnega) direktorja Hisensovega centra za industrijsko oblikovanje. Za MM je zaupala svoje prve vtise na novi funkciji, razgovorila pa se je tudi o trendih v industrijskem oblikovanju. Vas zanimajo pametni dom, avtomatizacija kuhanja in rokovanje z aparati brez dotika? Le berite naprej.

Lidija Pritržnik je z Gorenjem že dve desetletji; nazadnje je bila vrsto let direktorica oblikovanja. Poleg tega je tudi docentka in predavateljica na Akademiji za likovno umetnost.

Lidija Pritržnik uvodoma pove, da so njeni prvi vtisi ob prevzemu novega delovnega mesta zelo spodbudni. Ob obisku centra za industrijsko oblikovanje kitajskega proizvajalca bele tehnike Hinsense, katerega del je od lanskega prevzema tudi Gorenje, je bila najbolj pozitivno presenečena nad širino ekipe in infrastrukturo oddelka. »Lahko smo ponosni, da imajo o naši oblikovalski ekipi tako pozitivno mnenje in da so nam zaupali vlogo vodenja tako evropskega oblikovalskega centra kot tudi centra za industrijsko oblikovanje, ki obsega več oblikovalskih enot tudi na Kitajskem,« pravi sogovornica. Verjame, da se lahko ekipe in posamezniki veliko  naučijo drug od drugega, pričakuje pa še kompleksnejše in zanimivejše projekte. Po drugi strani pa poudarja, da je izzivov še veliko, predvsem pa bo potrebnega več usklajevanja in premišljenega načrtovanja diferenciacije med blagovnimi znamkami. Najprej pa bo seveda na vrsti spoznavanje nove kulture s poslovnega in sociološkega vidika ter spoznavanje novih trgov, ki postajajo aktualni tudi za blagovno znamko Gorenje. »Pri tem imam v mislih predvsem obsežen kitajski trg in razumevanje navad in potreb tamkajšnjih uporabnikov. Z vstopom v skupino Hisense dobivamo skrb za nove produktne skupine – ne samo oblikovanje bele tehnike, temveč se bomo spogledovali tudi z oblikovanjem 'črne tehnike' in z oblikovanjem z njo povezanih 'povezljivih' storitev in oblikovanjem celovitih sistemov pametnega doma,« razlaga Pritržnikova.

Pameten dom je vedno bolj pameten

Kot najizrazitejše trende na področju oblikovanja gospodinjskih aparatov sogovornica izpostavlja prav povezljivost in integracijo gospodinjskih aparatov v »pameten dom«. Iščejo se torej povezljivi sistemi, ki bodo ustvarili »središče doma« kjer koli, preko katerega bomo doma ali oddaljeno sočasno upravljali, vodili različna gospodinjska opravila in druge domače aktivnosti. To je mogoče preko mobilnih naprav ali centralnih domačih upravljalnih vmesnikov, integriranih v napo, hladilnik, televizijski sprejemnik ali celo kuhinjski pult. »S premikom vsebine z gospodinjskih aparatov na druge medije lahko izboljšamo funkcionalnost aparatov ali večje volumne. Tako lahko na primer na pečici ostane samo osnovno upravljanje, poglobljene recepte ali nastavitve pa udobno izbiramo v naslanjaču in jih prenesemo na pečico,« pojasnjuje Pritržnikova.

Glasovno upravljanje omogoča rokovanje z aparati »brez dotika«, zato je logičen korak naprej povezovanje s ponudniki virtualnih asistentov z glasovnim upravljanjem, kot sta Amazonova Alexa in Google Home. Pri tem posebno pozornost namenjajo poenostavljanju in avtomatizaciji gospodinjskih opravil z uporabo različnih senzorjev in umetne inteligence. Po eni strani so to senzorji, ki prepoznavajo uporabnika in njegove kretnje, glas, počutje in temu avtomatsko prilagodijo delovanje. Po drugi strani pa gre za senzorje, ki sami prepoznajo vsebino – bodisi hrano, ki smo jo vstavili v pečico, ali pa barvo in umazanost perila, umazanost in vrsto posode – in ji samodejno izberejo program delovanja. »Nakazuje se tudi oblikovna integracija gospodinjskih aparatov v kuhinjski ambient – stropne sisteme, stene in pohištvo. To sovpada z manj kompleksnimi uporabniškimi vmesniki, ki se selijo na druge medije ali pa s senzorskimi načini odpiranja vrat, brez izstopajočega ročaja. Gospodinjski aparati tako v nedelovanju delujejo kot del pohištva.« S tega vidika sogovornica opozarja še na en močan trend, in sicer na redukcijo nepomembnih funkcij in nastavitev. Ljudje stremimo k čim manj kompleksnim izdelkom, ki olajšajo odločitve med opravljanjem gospodinjskih del, hkrati pa so vizualno nevsiljivi. »Podobno kot v drugih panogah gre trend v smer dopolnjevanja aparatov s storitvami, kot so nudenje dodatnih vsebin, souporaba, najem, dostava pralnih sredstev, pomoč pri kuhanju in podobno.«

Oblikovanje je danes preučevanje vsakodnevnega življenja ljudi

Nove tehnologije po besedah Pritržnikove ponujajo veliko zanimivih možnosti za razvoj izdelkov in storitev, ki se povezujejo v povezljive sisteme. Vendar pa napredna tehnologija ni smiselna, če ni usmerjena v uporabnika. »Če je bilo industrijsko oblikovanje prej razumljeno kot dajanje oblike in funkcije, lahko danes oblikovanje opišemo kot preučevanje vsakodnevnega življenja ljudi in reševanje problemov, s katerimi se srečujejo. Prihodnost industrijskega oblikovanja je tako vedno pogosteje opredeljena kot oblikovanje uporabniške izkušnje in ne zgolj nekega predmeta,« opaža sogovornica. Ko bo na primer avtomatsko kuhanje postalo standard, bo oblikovanje kuhališč in pečic postalo bolj oblikovanje izkušnje avtomatizirane priprave domače hrane in ne zgolj aparata. Tradicionalne veščine industrijskega oblikovanja, kot so definiranje oblik, barv in materialov, vseeno ostajajo pomembne za oblikovanje »pametnega doma«. »Vendar je na primer za ohranjanje emocionalnega pomena doma, pri tem ko v naše domove uvajamo nove tehnologije, potrebno razviti specifična oblikovalska znanja, ki presegajo zgolj sposobnost ustvarjanja fizične oblike izdelka in bodo pomagali izdelke povezati z večjim udobjem, boljšo komunikacijo z družino in varnostjo.«

Prepričana je, da sledi več vključevanja končnih uporabnikov v procese soustvarjanja in testiranja oblikovalskih rešitev. V svetu postaja praksa vzpostavljanja »živih laboratorijev«, kjer uporabnike spremljajo pri vsakodnevnih aktivnostih in na ta način odkrivajo nove možnosti, kako izboljšati njihovo vsakdanje življenje. »Ko vpeljujemo nove tehnologije in se prepletajo izdelki, storitve, opravila, je še toliko pomembneje, da razumemo celoten preplet aktivnosti, s katerimi se srečujejo uporabniki. Oblikovanje mora tudi vedno bolj delati z roko v roki z drugimi strokami. Celoviti povezljivi sistemi in avtomatizacija gospodinjskih aparatov bodo namreč zahtevali še intenzivnejše povezovanje več strok.«

Industrijski oblikovalec izdelke sestavlja v širše povezane sisteme

»Pametni« domovi bodo po izkušnjah sogovornice pametni, ko bodo nevsiljivo asistirali uporabnikom in jih ne bodo obremenjevali s preveč podatki, izbirami in jim ne bodo povzročali nelagodja. Nove tehnologije same po sebi še ne dajo uporabniku prijazne rešitve. »Tako je poleg sledenja razvoju novih tehnologij pomembno še bolj poglobljeno razumevanje raznolikih končnih uporabnikov in njihovega vsakdanjega življenja. Torej razumevanje, kaj je pomembno njim. Kompleksnost našega dela narašča tudi skladno z zahtevami po bolj celovitih rešitvah. Že nekaj let se ne ukvarjamo več zgolj z oblikovanjem fizičnih izdelkov, temveč te izdelke sestavljamo v širše povezane sisteme.« To pomeni, da naprave med seboj komunicirajo in si vsebino delijo, interakcija človeka z aparati je posledično vse bolj dinamična. Uporabniki bodo do enakih vsebin dostopali preko različnih medijev. Gospodinjsko opravilo bodo na primer začeli na eni napravi, na primer izbor recepta na telefonu ali televizijskem sprejemniku, končali pa na drugi, na primer prenos recepta na pečico. »Za oblikovalce to pomeni, da bomo načrtovali širše interakcije in rokovanje z več napravami hkrati, ki niso omejene zgolj na gospodinjska opravila, kar je precej kompleksnejši, a hkrati tudi bolj zanimiv proces,« je navdušena sogovornica.

V oblikovanju se odličnost težko meri

Povprašali smo jo tudi o prestižnih oblikovalskih nagradah Red Dot, ki jih ima Gorenje že celo kopico. Sogovornica jih je z ekipo namreč osvojila že okrog 20, letos pa so nagrado dobili za indukcijsko ploščo Simplicity 2.1 in sušilni stroj ASKO. Kljub obilici tudi drugih oblikovalskih nagrad pa Pritržnikova ostaja trdno na tleh. »V oblikovanju se odličnost težko meri. Zato strokovno priznanje Red Dot, ki ga podeljuje mednarodna žirija, poleg pozitivnega odziva končnih uporabnikov in distributerjev, pomeni dokaz, da naša oblikovalska ekipa nenehno strokovno raste. Je potrditev, da v zreli panogiše vedno zanesljivo dosega visoke kriterije oblikovanja. Nenazadnje pa je strokovno priznanje tudi motivacija za posameznike znotraj ekipe.«

»Oblikovalce je treba voditi drugače kot druge strokovne ekipe«

Lidijo Pritržnik smo vprašali tudi, kaj je značilno zanjo kot vodjo. »To vprašanje bi morali postaviti oblikovalcem v naši ekipi. Menda pravijo, da sem kar zahtevna v smislu doseganja kakovostnih in argumentiranih oblikovalskih rešitev, tudi če je omejitev veliko, kot jih je v panogi bele tehnike. Cenim celovite in dolgoročne, ne pa parcialne in kratkoročne oblikovalske rešitve. Oblikovalci smo kompleksne osebnosti, ki z dušo in telesom ustvarjamo nove rešitve. Tako projektov pogosto ne jemljemo zgolj kot službo. Nanje se navežemo in čustveno reagiramo. Zato mislim, da je oblikovalce treba voditi nekoliko drugače kot nekatere druge strokovne ekipe. Vodenje mora biti nekoliko mehkejše v komunikaciji, hkrati pa jim je treba zagotoviti jasne dolgoročne smernice, ki vodijo v usklajeno podobo blagovne znamke. Manj je stroge hierarhije, več je interdisciplinarnosti, raziskovanja, diskusij, primerjanja alternativnih rešitev in usklajevanja. Hkrati morajo znati razmišljati konkretno in hkrati abstraktno. Ekipi in posameznikom moramo omogočiti, da se dokažejo preko realiziranih projektov ter strokovnih priznanj. Spremembe v načinu vodenja ponavadi pridejo same po sebi. S spoznavanjem novih kultur, drugih področij, ko spoznavamo nove sodelavce in se srečamo z drugim okoljem, rastemo že sami po sebi,« je še povedala za MM.

Mednarodna ekipa bo postala še bolj mednarodna

Skupina Gorenje je že pred integracijo v skupino Hisense poleg centralnega Gorenjeva oblikovalskega studia v Velenju obsegala še dve dislocirani enoti – oblikovalska oddelka na Švedskem in na Nizozemskem, ki sta odgovorna za oblikovanje izdelkov premijskih blagovnih znamk Asko in Atag. »Zdaj se nam v Hisensovem evropskem oblikovalskem centru pridružuje še Hisensova oblikovalska podružnica v Münchnu, vsi skupaj pa postajamo del ogromne ekipe Hisensovega centra za industrijsko oblikovanje. Ta ima centralno enoto v Quingdau na Kitajskem in dve dislocirani enoti; prvo v mestu Shunde na Kitajskem in drugo v japonskem Tokiu. Tudi pretekla sodelovanja s svetovno znanimi tujimi oblikovalci so nam na Kitajskem skozi leta omogočila izmenjavo praks in izkušenj na mednarodni ravni.«