• Facebook
  • Twitter
  • RSS

ZEK Crew: kreativna nevihta, ki divja že 18 let

Kolektiv ZEK Crew je nastal kot grafitarska skupina, ki se je pod svoja dela podpisovala z motivom zajca. Njihove ulične umetnine so se kmalu razvile v ustvarjalo dozorevanje. Pravijo, da kulture ni mogoče kakovostno komentirati, ne da bi jo sami ustvarjali.

ZEK Crew že skoraj 18 let kot nevihta divja po slovenski umetniški sceni. Foto: David Lotrič, arhiv ZEK Crew, Tilen Sepič, Ada Hamza, Primož Zorko, arhiv R-galerije

Dvakratna nagrada na Magdaleni, nagrada Europrix Top Talent, priznanje zime, ki ga podeljuje Društvo oblikovalcev Slovenije, priznanje za najboljše zunanje oglaševanje Slovenske oglaševalske zbornice in dvakrat prejeta Velika Brumnova nagrada. Tudi tako bi lahko opisali ZEK Crew, slovenski vizualni kolektiv, ki že 18 let spreminja področje ulične umetnosti, sodobne umetnosti in oblikovanja. A ekipa je še veliko več kot le nagrade, ki jih je osvojila s svojim ustvarjanjem.

V idej vedno polnem ZEK Crewu so Žiga Aljaž, Aleš Arnež, Miha Artnak, Žiga Artnak, Tibor Kranjc, Jurij Lozić, Nika Jurman, Petar Perčič in Marko Potočnik. Leta 2001 so nastali kot grafitarska skupina in se med ustvarjanjem ulične umetnosti spoznavali in spoprijateljili. Njihovo ime ZEK pomeni zajec in motiv dolgouhega sesalca je na začetku služil kot podpis pod njihove »ulične umetnine«. A te so se hitro razvile v ustvarjalno dozorevanje na različnih področjih. Ob razmišljanju olastnostih grafitov – ilegalnost, ulica, DIY- trenutek (naredi si sam), moč in prevzem nadzora nad videzom lastnega okolja mimo družbene norme in uporništvo – so povezali svoje znanje z različnih področij (znamčenja, oglaševanja, umetnosti, oblikovanja, glasbe in filma) in njihov koncept je prerasel zgolj ulično ustvarjanje.

Strah pred dolgočasnostjo je najboljši motivator

Čeprav so znani kot vsestranski ustvarjalci, njihove stvaritve niso naključje, ampak premišljeno delovanje, tudi zato, ker je treba usklajevati več ljudi, za končnim umetniškim izrazom pa morajo stati vsi. S svojo umetnostjo komentirajo dogajanje okoli sebe, a ob tem ne želijo biti zateženi, ampak raje zabavni. Zadnje čase se osredotočajo predvsem na komentiranje umetnosti preko ustvarjanja umetnosti, kar počnejo z dobro mero (samo)parodije in satire. O vsebini začnejo razmišljati šele takrat, ko dobijo povabilo na določeno razstavo ali projekt. Na začetku so bili to bolj oblikovalski projekti, ki so potem postajali vedno bolj umetniški. Ogromen motivator za njihovo pot, naprej brez varnih rešitev, je strah pred dolgočasnostjo, predvidljivostjo in razočaranostjo obiskovalcev, ki ga ima vsak izmed njih. Po skoraj 18 letih delovanja še vedno nastopajo kot kolektiv, ki medse ne pusti zunanjih vplivov, saj pravijo, da so jim bila njihova mnenja vedno dovolj in ostajajo svoji lastni kritiki.

Vsaka njihova umetnina ima svoj prostor in ob snovanju projekta vedno razmišljajo ne le o tem, kako bo izdelek videti v galeriji, ampak kako bo deloval tudi pozneje, ko ga bo nekdo odnesel domov.

Fraktalni origami in minevanje

Njihova aktualna razstava je še do 9. aprila 2018 na ogled v R-galeriji v središču Ljubljanw, v njej pa so nadaljevali z raziskovanjem minevanja, s katerim so začeli pred štirimi leti z razstavo v okviru projekta Limited Edit111ons. Pravijo, da so do ideje prišli preko dvojnosti, smeha in parodije na eni strani ter resnim ukvarjanjem s tematiko na drugi. Minljivost so prvič prikazali preko metafore gora, na katere so se sami povzpeli in jih nato posnemali preko tehnike fraktalni origami, ki so jo razvili sami. Izhaja iz papirja in podobnih ploskih materialov, iz katerih preko sofisticiranega, kompleksnega in preciznega postopka ustvarjajo površino. Tehniko, ki je nastala iz humorja, so izoblikovali, jo za aktualno razstavo evalvirali in ne ostaja enaka kot pri prvi razstavi. Razlog za to se skriva tudi v tem, da so gore tokrat zamenjali z morjem. Če so prvič, torej preko gora, potovali v višine, bi pričakovali, da se bodo preko morja potopili v globine, a temu ni tako. Ostajajo namreč na površju in se s svojo edinstveno tehniko in znanjem o upodabljanju naravnih pojavov s tehniko na papirju dotikajo tudi današnje »površinskosti«. To je prvič, da se je ZEK Crew vrnil k tehniki in temi, do zdaj so namreč vedno stremeli k nečemu novemu, a jim ni žal, da preko svojega ustvarjanja nadaljujejo vprašanje minevanja. Vztrajajo pri tem, da morajo njihova dela odpirati vprašanja in spodbuditi miselni ter občutkovni tok. Zato na otvoritvah v vizualne predstavitve svojih umetniških del vedno vključijo tudi zvok in »performance«. Pravijo, da so z leti postali prepoznavni ne toliko po slogu, temveč bolj po »ZEK humorju«, s katerim v resnici gradijo blagovno znamko ZEK, ki kot nevihta divja po slovenski umetniški sceni. 

Članek je bil prvotno objavljen v marčevski, 442. številki MM-a. Na spletu objavimo le 20 odstotkov člankov iz revije. Na MM se lahko naročite na i[email protected]