• Facebook
  • Twitter
  • RSS

Maarten Baas, »enfant terrible« nizozemske oblikovalske scene

Nizozemec Maarten Baas nima niti 40 let, a so bila njegova dela že razstavljena v vseh omembe vrednih muzejih in galerijah po vsem svetu. V Nemčiji rojeni oblikovalec je znan po delih, ki odsevajo uporništvo, igrivost in teatralnost, v zadnjih letih pa je sodeloval s prestižnimi znamkami, kot so Louis Vuitton, Swarovski, Dior in Moooi.

»Oblikovanje je precej neprivlačna beseda za nekaj tako lepega,« o svojem delu pravi samozavestni Maarten Baas in nadaljuje, da pa beseda »oblikovanje« izvrstno deluje kot lepilo med različnimi disciplinami in jih povezuje v smiselno celoto. Baas se je rodil v Arnsbergu v Nemčiji, odraščal pa je v osrednjem delu Nizozemske. Po srednji šoli se je vpisal na Oblikovalsko akademijo v Eindhovnu, danes pa velja za največjega nizozemskega oblikovalca 21. stoletja. Večkrat ga označijo kot avtorskega oblikovalca, saj njegova dela ves čas hodijo po tanki liniji med umetnostjo in oblikovanjem kot takšnim. Čeprav nima niti 40 let, so bile njegove kreacije že na ogled v slovitem newyorškem muzeju MoMa, v muzeju Viktorije in Alberta v Londonu, Muzeju moderne umetnosti v San Franciscu, Riijksmuseumu v Amsterdamu in pariškem Les Arts Decoratifs. Oblikuje pohištvo, postavlja umetniške instalacije, scene za gledališče, lotil se je celo arhitekture. Njegovi kosi krasijo domove številnih zvezdnikov, med drugim tudi Brada Pitta in Kanyeja Westa, a Baas se s tem ne obremenjuje. »Srečen sem, da lahko ustvarjam za tistih nekaj srečnih ljudi, ki si danes še lahko privoščijo umetnost in s tem tudi podpirajo delovanje nas kreativcev, umetnikov. Drugi pa v naših delih še vedno lahko uživajo preko fotografij v revijah in na spletu,« pravi oblikovalec, ki včasih lahko zveni malce ošabno, a mu tega ne gre zameriti, saj njegova genialnost odtehta občasno nagajivo narcisoidnost.

Diplomsko delo odkupila znamka Moooi

Baasovo diplomsko delo, kolekcija ožganega lesenega pohištva, ki jo je poimenoval Smoke, je tako navdušilo strokovnjake, da je pravice zanjo takoj odkupila priljubljena nizozemska znamka Moooi. Kolekcija je bila razstavljena tudi na razstavah v Milanu, Londonu in Parizu, kjer sta enkratne kose opazila in kupila tudi Lidewij Edelkoort, ki je znana kot največja zastopnica in podpornica najboljših mladih oblikovalcev, ter sloviti oblikovalec Philippe Starck, o katerem smo kot o enem izmed Gorenjevih oblikovalcev pisali v prejšnji številki MM-a. Ožgano leseno pohištvo je postalo njegov zaščitni znak in dve leti pozneje je v eni od newyorških galerij predstavil novo kolekcijo 25 kosov pohištva, ki jo je poimenoval Where There's Smoke. Leta 2006 se je Baas odločil, da se preizkusi še v izdelovanju pohištva iz gline, da bi se uprl dizajnerskim trendom, ki so vladali v tistem obdobju in so bili povsem drugačni od njegovega načina dela. Tako je pohištvo oblekel v pisane barve. »Oblikovanja te kolekcije sem se lotil s povsem preprostega, otroškega vidika,« pravi in nadaljuje: »Dela se nikoli ne lotim z neko določeno tehniko, ampak vedno črpam iz zgodbe ali slike, ki nastane v moji glavi. Potem najdem materiale in tehnike, s katerimi jih predstavim svetu.«

Njegova dela so njegovi otroci, nekateri zelo nadležni

Od začetka svoje kariere do leta 2009 je Baas vsako leto razstavljal na milanskem pohištvenem sejmu, kjer je predstavljal svoje najnovejše stvaritve, nato pa si je vzel pet let premora in se leta 2014 vrnil na sejem s kolekcijo Baas in Town, ki sta jo navdihnila cirkus in zabavna industrija. Ob predstavitvi omenjene serije se je bal, da bo to pomenilo konec njegove kariere, a je z njo navdušil in prejel tudi nagrado za »največji vtis na sejmu«. Poleg pohištva nizozemski oblikovalec oblikovanje rad združuje s predstavitveno umetnostjo in tako je leta 2009 v Milanu predstavil serijo 12-urnih filmov, ki jih je poimenoval Real Time. Projekt, ki vsebuje trimetrsko uro, v njej pa se vrti posnetek delavca, ki čisti uro, dokazuje njegov teatralni pristop k oblikovanju, zanj pa je isto leto prejel prestižno nagrado za oblikovalca leta v Miamiju. Ko so ga povprašali po njegovem najljubšem delu, je odgovoril v svojem značilnem tonu: »Obstaja kliše, da je vsako delo otrok oblikovalca. Tudi v mojem primeru je tako, a moram priznati, da imam kar nekaj blazno nadležnih otrok. Vseeno pa so vedno moja najnovejša dela tista, ki narekujejo moj tempo in jih tudi najbolj izpostavljam na svoji spletni strani.«

Enkratni dedkova in babičina ura

Poleg prepoznavnega pohištva, ki ga je New York Times označil za »klasični dizajn prihodnosti«, se je Maarten v zgodovino oblikovanja nedvomno zapisal tudi z oblikovanjem klasičnih ur s kukavicami, ki jih je poimenoval Babičine in dedkove ure. Uri je leta 2013 ustvaril v sodelovanju z galerijo Carpenters Workshop in ju predstavil na sejmu Design Miami. Organizatorji so takrat o enkratnih kosih zapisali: »Baas je razširil idejo o dedkovi uri s kukavico, ustvaril verzijo zanj in zanjo in namesto kukavic v uro postavil živi osebi. Posnel je igralca, zaznamoval vsako minuto njunega gibanja in ustvaril 24-urno zgodbo.«

Ves čas na poti odkrivanja novosti

Baas nedvomno podira mejnike evropskega oblikovanja, poleg stvaritev, ki jih predstavlja pod svojim imenom, je sodeloval tudi s prestižnimi znamkami, kot so Louis Vuitton, Swarovski in Dior, od leta 2005 pa sodeluje s studiom Bas den Herder, ki je prevzel vlogo producenta njegovih del.
Ker ga navdušuje vprašanje »kaj je novega«, ki ga pogosto slišimo od znancev, se je odločil, da bo našel, kaj »novo« sploh je. »To sploh ni lahka naloga, saj je vse zelo relativno. Na koncu nisem več ločil med sekundo in stoletjem, med trenutno spremembo ali zgodovinskim mejnikom,« pravi Baas, ki prizna, da v svojem ustvarjanju vedno tvega. »Mislim, da se imam le tveganju zahvaliti za uspeh. Vedno sem čutil, da je to moja posebnost. Moram prestopiti znane meje, poskusiti nove stvari in odkriti nove možnosti. Nikoli se ne bom zanašal na preverjen način dela,« pravi oblikovalec, ki želi ostati zvest svojemu načinu dela. »Ni vedno prijetno, tako delo, pogosto je stresno in utrujajoče, a je edino delo, ki me motivira,« še dodaja. 

Članek je bil prvotno objavljen v januarski, 439./440. številki MM-a. Na spletu objavimo le 20 odstotkov člankov iz revije. Na MM se lahko naročite na i[email protected].