• Facebook
  • Twitter
  • RSS

Grafični oblikovalec, ki ni hotel postati umetnik

Izjemno obetavni grafični oblikovalec Nejc Prah trenutno ustvarja za ameriško poslovno revijo Bloomberg Businessweek. 27-letnik nase opozarja z izvirno likovno govorico, polno živahnih barv, eklektičnih elementov in na prvi pogled nerazumljivih asociacij, ki pa se izkažejo za zelo premišljene.

Nejc Prah med svojimi plakati, razstavljenimi v ljubljanski Mestni hiši. (Foto: Bojan Šverko)

Nejc Prah (1989) velja za enega izmed najperspektivnejših slovenskih grafičnih oblikovalcev. To priznava tudi Peter Skalar, soustanovitelj in predsednik Fundacije Brumen, ki je v okviru stalnega cikla samostojnih razstav najboljših slovenskih oblikovalcev vidnih sporočil organizirala tudi predstavitev Prahovih del v Zgodovinskem atriju ljubljanske Mestne hiše. Kot nam je po predavanju Nejca Praha, ki je spremljalo otvoritev njegove razstave, povedal Skalar, mladi oblikovalec vnaša svežino v slovensko grafično oblikovanje.

To je razvidno tudi iz petnajstih razstavljenih plakatov, ki jih je Prah izbral za razstavo. Čeprav so nastali v okviru različnih projektov, imajo plakati, ki so po njegovi zamisli nanizani na ozke plastične palice, zabetonirane v modrih vedrih, kar daje vtis njihovega lebdenja v zraku, nekaj skupnega. Izstopajo živahne barve, nadrealistične ilustracije in grafitarska pisava, med katerimi se prepletajo podobe vsakdanjih predmetov, od pomarančnega olupka, gobice za pomivanje posode do embalaže pralnega praška. Te na prvi pogled nimajo povezave s projektom, so pa povezane z njegovim razmišljanjem in vsakdanjimi doživetji. Na primer, ko se je preselil na svoje, se je soočil tudi z gospodinjskimi opravili, kot so kuhanje, pospravljanje in pranje perila, vse to pa upodobil v svojih delih. Kot pravi, je remiksanje različnih elementov uporaben način dela, saj na koncu pride do nečesa povsem novega.

Nanj vpliva vse, kar vidi

Njegov avtorski pečat je verjetno najbolj opazen na plakatih za Koordinate zvoka, mesečne glasbene večere, ki jih v ljubljanskem lokalu Pritličje organizira glasbenik Žiga Murko. Njihova rdeča nit je okno na letalu, skozi katerega se razprostira pogled na modro nebo, oblake in sončne žarke, a je vsakič drugače postavljen in ga spremljajo drugačne ilustracije. Po pregledovanju objav na Instagramu je ugotovil, da je pogled skozi letalsko okno pogost motiv številnih fotografij. Zaradi tega in ker je tudi sam dosti potoval z letalom, se je odločil, da ta motiv uporabi tudi na plakatih za Koordinate zvoka. Za fotografije je poskrbel njegov prijatelj, prav tako grafični oblikovalec Klemen Ilovar, s katerim redno sodeluje.

Kot navdušenec nad Harryjem Potterjem je na plakatih za novomeški festival sodobne fotografije Fotopub, kjer je kot osrednji element uporabil jajce, na eni strani v obliki strele upodobil pozitivno energijo Harryja Potterja, na drugi pa negativno plat njegovega zlobnega nasprotnika Mrlakensteina.

Na vprašanje, kaj vse ga navdihuje pri ustvarjanju, odgovarja, da gre za »konglomerat različnih vplivov«: »Na našo generacijo pravzaprav vpliva vse, kar se dogaja okrog nas. Dizajn je vsepovsod. Isto minuto, ko se na svetu nekaj zgodi, že vsi vemo za to. Včasih ni bilo tako – starejši oblikovalci pravijo, da so enkrat na mesec v knjižnici prebrali kakšno revijo o dizajnu in tako izvedeli, kaj se dogaja v tujini.«

Od fotografije do grafitov

Nejc Prah sicer ni že »od nekdaj« vedel, da bo postal grafični oblikovalec, čeprav je že kot otrok izkazoval nadarjenost in domiselnost pri likovnem izražanju. Ob koncu gimnazije je razmišljal o študiju arhitekture, a mu je profesorica za likovno umetnost svetovala, naj se rajši vpiše na Akademijo za likovno umetnost in oblikovanje (ALUO). »Najprej mi ta ideja ni bila všeč, ker sem mislil, da so tam samo kiparji in slikarji, jaz pa nisem hotel biti umetnik. Ko sem izvedel, da imajo tudi program oblikovanje vizualnih komunikacij, pa sem se odločil, da poskusim. Prvo leto nisem bil sprejet, ker sem bil bolj slabo pripravljen in tudi moj portfelj ni bil najboljši, zato sem se vpisal na Naravoslovnotehniško fakulteto. Vmes sem hodil na vse možne tečaje, od risanja figur do fotografije, vse, kar sem moral znati za sprejemne izpite na ALUO. V drugo mi je uspelo,« pripoveduje o svojih študijskih začetkih. Že v srednji šoli je sicer veliko fotografiral in tudi sam razvijal fotografije v temnici Poljanske gimnazije, začel pa je risati tudi grafite. »Dizajn je močno povezan s tipografijo. Grafiti prav tako, saj rišeš črke različnih oblik,« pravi.

V ZDA po izpopolnjevanje znanja

Ko je na ALUO končal študij po bolonjskem programu, je imel občutek, da še nima dovolj znanja, čeprav pravi, da mu je fakulteta dala dobro podlago. Med študijem je dobri dve leti delal kot likovni urednik študentskega časopisa Tribuna, zato tudi ni izkoristil mednarodne študijske izmenjave v programu Erasmus, kar je storilo veliko njegovih sošolcev. »Tudi sam sem si želel študirati v tujini, saj mi je ta izkušnja takrat precej manjkala. Zato sem začel spremljati fakultete v tujini in se na koncu odločal med dvema, Werkplaats Typografie v nizozemskem Arnhemu in šolo za oblikovanje Univerze Yale v New Havnu v ZDA. Prva je sicer zelo znana, a precej majhna dizajnerska šola, kjer so sprejeli le osem študentov na leto, druga pa ogromna univerza, ki je tudi veliko dražja in precej bolj oddaljena. Na Werkplaats nisem bil sprejet, na Yale pa so me sprejeli po vrsti intervjujev tako s profesorji kot tudi s študenti,« pripoveduje.

Bloomberg Businessweek – sanje marsikaterega oblikovalca

Po končanem magisteriju je dobil delovni vizum za eno leto, ki ga je izkoristil za delo v New Yorku. »Najprej sem dva meseca delal kot pripravnik v neki večji agenciji za znamčenje, kar pa mi ni bilo najbolj všeč. Faks sem zaključil precej uspešno, v primerjavi s sošolci pa končal v precej slabši službi. Zato sem intenzivno iskal naprej,« razlaga Prah. Svoj življenjepis s portfeljem je poslal tudi na ameriški poslovni tednik Bloomberg Businessweek, a ni dobil odziva. Mesec pozneje so prav pri tej reviji iskali oblikovalca in s posredovanjem prijateljev je prišel na razgovor. V enem tednu so ga že zaposlili.

Zdaj je že leto in pol del njihove desetčlanske oblikovalske ekipe, ki skrbi, da revija po oblikovni plati močno izstopa med drugimi poslovnimi publikacijami. Resne gospodarske tematike spremljajo igrive infografike, kričeči naslovi in neobičajne fotografije poslovnežev. Pika na »i« so izvirne in oblikovno dovršene naslovnice, posvečene najaktualnejši temi tedna. Med naslovnicami, ki jim je Nejc nadel podobo, še posebej izstopa tista, ki je bila posvečena zdaj 34-letnemu Chengu Weiu, ustanovitelju in direktorju kitajske taksi družbe Didi, ki ima podobno aplikacijo za naročanje prevozov kot Uber. Didi se je v štirih letih razširil v več kot 400 kitajskih mest in kar 80 odstotkov kitajskih taksistov naj bi njegovo aplikacijo uporabljalo za pridobivanje potnikov. Uber mu je pomenil kar precejšnjo konkurenco, zato se je Wei podal v pravo bitko z njim. Na koncu je dosegel, da mu je Uber prodal svoje podjetje na Kitajskem in se poslovil s trga, v zameno pa dobil 17,7-odstotni delež v Didiju. Na naslovnici revije je tako fotografija Weija, ki z razkrečenimi nogami sedi na kavču poleg plišastih igračk – taksijev, v oči pa bije naslov Uber Slayer (v prevodu Uberjev morilec) v slogu logotipa ameriške težkometalne skupine Slayer. Podobno drznih naslovnic sicer v prihodnje zelo verjetno ne bo več, saj so pri Bloomberg Businessweeku nedavno poskrbeli za oblikovno prenovo revije, prvo po letu 2010. Ta sicer še vedno deluje sodobno, a je opaznejši resnejši pridih.

Oblikovalec kot arhitekt, ki vse skupaj zloži v celoto

In kako poteka delo oblikovalca pri tem poslovnem tedniku? Kot razlaga Prah, je dobra polovica oblikovalcev odgovorna za posamezne sekcije revije. Posamezna številka ima pet sekcij s po petimi članki, vključuje pa tudi dodatne članke na štirih do osmih straneh, ki jih včasih načrtujejo že mesece vnaprej. »Sam sem oblikoval že skoraj vsak del revije – od naslovnice, uvodnika, najbolj izpostavljenih člankov do zabavnejših prispevkov na koncu revije. Tako mi tudi najbolj ustreza, saj je delo bolj raznoliko,« pravi Prah. Oblikovalec tesno sodeluje z ilustratorjem, fotografom in urednikom posamezne sekcije in je po njegovih besedah kot arhitekt, ki vse skupaj zloži v celoto in skrbi, da proces poteka brezhibno. »Odkar je predsednik Trump, se velikokrat zgodi, da naslovnico menjamo v zadnjem trenutku, ker pride nekaj bolj aktualnega,« pove kot zanimivost.

Mednarodne nagrade so vstopnica

Za svoje delo je prejel že številne ugledne nagrade. Leta 2016 ga je Klub umetniških direktorjev (ADC) v sklopu programa Young Guns uvrstil med 30 perspektivnih ustvarjalcev do 30 let, izbranih izmed več sto nominirancev. Klub tipografskih direktorjev (TDC) iz Tokia ga je leta 2015 počastil z veliko nagrado za serijo tiskov, njihovo nagrado pa je letos dobil tudi za serijo že omenjenih plakatov za Koordinate zvoka. V Sloveniji se redno uvršča med nagrajence na Bienalu vidnih sporočil Slovenije.

Na vprašanje, koliko so mu nagrade pomagale pri njegovem preboju v ZDA, pravi, da so »valuta« za vize in različne natečaje. »Sam sem se nanje veliko prijavljal, saj sem vedel, da bom moral za pridobitev tako imenovane »artist« vize za ZDA predložiti čim več dokumentov. Predstaviti se moraš, kot da si največji car na svetu. In zato potrebuješ mednarodne nagrade in razstave, pa tudi zaradi večanja prepoznavnosti,« opaža Prah.

V Sloveniji bi odprl oblikovalski studio

Po enem letu v New Yorku je vizum podaljšal še za tri leta, tako da mu zdaj velja še dve leti. Toliko časa še namerava ostati čez lužo, nato pa načrtuje vrnitev v Slovenijo, kjer bi rad odprl svoj oblikovalski studio. Dela za velike blagovne znamke se ne bi branil: »Priznam, da me veliki projekti zelo zanimajo. Saj je zabavno delati manjše projekte s prijatelje, ampak bistvo oblikovanja je prav v tem, da se ga vidi. Na primer, neki logotip podjetja, ki je natisnjen na oglasih ali uporabljen v aplikaciji, bo videlo ogromno ljudi. S tega vidika bi to z veseljem počel, je pa res, da to za seboj potegne več kompromisov,« sklene oblikovalec, o katerem bomo zagotovo še veliko slišali.

Članek je bil objavljen v septembrski, 435. številki MM-aNa spletu objavimo le 20 odstotkov člankov iz revije. Na MM se lahko naročite na [email protected].

Nejc Prah med svojimi plakati, razstavljenimi v ljubljanski Mestni hiši. (Foto: Bojan Šverko)
Naslovnica Uber Slayer, ki jo je Nejc Prah ustvaril za eno izmed številk Bloomberg Businessweeka.
Grafitarski slog Nejca Praha je močno navzoč tudi v reviji Bloomberg Businessweek.
Pred grafično prenovo so revijo Bloomberg Businessweek krasile takšne igrive infografike.