Recesijo občuti skoraj enak odstotek Slovencev kot pred pol leta, to je skoraj dve tretjini prebivalstva med 18. in 65. letom starosti, delovna mesta se zdijo bolj varna kot pred letom dni, nekoliko bolj optimistična pa so tudi pričakovanja glede osebnih dohodkov in finančnega stanja nasploh. Nekoliko se je sicer povečal odstotek tistih, ki trošijo manj, vedno manj pa je takšnih, ki pričakujejo, da bodo trošili manj. Ugotovitve tretjega merjenja v raziskavi Trženjski monitor, ki ga izvajata Društvo za marketing Slovenije in raziskovalna družba Valicon, torej nakazujejo postopno umirjanje posledic recesije med potrošniki.

Potrošniške navade Slovencev so se zdaj ustalile, čeprav tudi po končani recesiji ne bodo več takšne, kot so bile v boljših časih. (Foto: dreamstime)

Pri nakupnih navadah tokrat ni prišlo do bistvenih sprememb, medtem ko so tu še pred pol leta zaznali največje premike, ki so kazali na racionalizacijo potrošnje. Takratna napoved raziskovalcev, da se potrošniške navade po končani recesiji ne bodo preprosto vrnile v stanje pred recesijo, se je tako potrdila. Nakupi ostajajo bolj načrtovani in premišljeni, kupuje se več cenovno ugodnejših izdelkov, izdatki se spremljajo in pregledujejo v večji meri, namesto enega nakupa se opravi več manjših, potrošniki pa vedno bolj posegajo po trgovinskih znamkah. Ena od posledic recesije, kot ugotavljajo raziskovalci, je tudi manjši vpliv blagovne znamke na nakupno odločitev, kar je hkrati tudi eden od trendov pri spremembah potrošniških nakupnih navad nasploh.

Slovenskim znamkam se ni treba bati prihodnosti, saj kar 55 odstotkov anketirancev navaja, da pri nakupu izdelkov najraje posežejo po slovenskih znamkah, tudi če je cena nekoliko višja. Slovenci smo precej zvesti tudi izbranemu trgovcu, saj 58 odstotkov anketiranih zatrjuje, da več kot polovico vseh svojih nakupov opravijo pri enem trgovcu. Po drugi strani pa le dobra tretjina vseh anketirancev pravi, da je zvesta blagovnim znamkam.

Na vprašanje, čemu so se v zadnjem letu odpovedali zaradi recesije, več kot polovica anketiranih (53 odstotkov) odgovarja, da ničemur. Med ostalimi odgovori so na prvem mestu počitnice oziroma dopust (12 odstotkov), sledijo oblačila in obutev (10 odstotkov), večji nakupi in investicije, na primer avtomobili in v stanovanje (7 odstotkov), ter na četrtem mestu hrana in pijača (6 odstotkov).