• Facebook
  • Twitter
  • RSS

Kaj prinaša nižja obdavčitev časopisov, knjig in drugih publikacij?

Z novim letom je začela veljati novela zakona o davku na dodano vrednost (DDV) in s tem znižanje obdavčitve časopisov, knjig in drugih publikacij, tudi elektronskih, z 9,5 % na 5 %. Pri večjih slovenskih založnikih in medijskih hišah smo se pozanimali o učinkih znižanega DDV na njihovo poslovanje na eni in na uporabnike oziroma bralce medijev po drugi strani.

Foto: Pixabay

Večje naložbe v razvoj in vsebino

Po besedah Jureta Gostiše, direktorja digitalnega razvoja pri Časniku Finance, bo znižana stopnja DDV na poslovanje družbe vplivala pozitivno in omogočila višja vlaganja v razvoj in vsebino. »Različni stopnji DDV za prodajo tiskanih in digitalnih vsebin sta bili velika ovira pri razvoju digitalnih vsebin. Vsaka transformacija tiskanih naročnin v digitalno je poleg splošno nižjega prihodka pri digitalnih naročninah – zaradi praviloma nižjih cen – pomenila še korenito povečanje DDV-ja, tako da je digitalna transformacija dvojno negativno vplivala na prihodke. Ker so trendi v medijih kakršni pač so, smo se pri nas vseeno odločili za ta kanibalizem in vsa ta leta pravzaprav vlagali, tudi preko višjega DDV, v produkt prihodnosti oziroma danes že sedanjosti – digitalne naročnine.«

Večina drugih medijskih hiš se po njegovih opažanjih ni odločila za to, tudi zaradi DDV. Zdaj so te ovire odpravljene in pri Časniku Finance si želijo, da bi se tudi drugi založniki resneje podali v digitalno transformacijo. »V našem podjetju in v naših medijih smo na splošno naklonjeni nižjim davkom ter tudi davčnim poenostavitvam, kar izenačevanje DDV za tiskane in digitalne publikacije vsekakor je. Na položaj tiskanih medijev v Sloveniji in tudi drugod pa bi bolj kot sprememba DDV pozitivno vplivalo prenehanje debate, ali smo ali nismo tiskani medij,« meni Gostiša. Tudi popolna ukinitev davka namreč ne more spremeniti medijskih navad ljudi, ki prehajajo iz tiskanih v digitalne medije. Znižani DDV bo po mnenju sogovornika založnikom »kupil« nekaj časa, kaj bodo počeli z njim, pa je drugo vprašanje. Pri Financah sicer zniževanja cen ne predvidevajo. Nasprotno, cene v povprečju stalno dvigujejo, kar pa ni vezano na obdavčitev, ampak na višanje dodane vrednosti njihovih medijev. Razlog, zakaj novičarski mediji vedno težje preživijo, po mnenju Gostiše ni cena njihovih naročnin. Nekoč, ko je posel še cvetel, so bili, denimo, časopisi »subvencionirani« s strani oglaševalcev. Brez njih bi bila cena časopisov 2- ali 3-krat višja. »Oglasov je zaradi prevzema trga s strani tehnoloških velikanov vedno manj, tako da prodaja vsebin postaja osrednji vir prihodkov. Če v nekaj letih izgubiš več kot 50 odstotkov oglasov, ki so bili tvoj glavni vir prihodka, nekaj odstotkov nižji davek ne bo rešil poslovanja, temveč bo le začasen obliž. Cene naročnin namreč večinoma niti blizu ne odsevajo stroškov produkcije,« pravi Gostiša.

Nižje cene medijskih produktov tako po njegovem prepričanju ne rešujejo nobenega problema založnikov, zato ne pričakuje, da bi se pri tem kar koli drastično spremenilo. Končni uporabniki bodo korist zaznali posredno v morebitnem stabilnejšem poslovanju medijskih podjetij; medijska podjetja bodo dobila nekaj dodatnih sredstev za zagotavljanje vsebin, razvoj vsebin in produktov, podaljšalo se bo zadrževanje delovnih mest in plačevanje davkov s strani medijskih podjetij. »Nižji davki so običajno pač dobri za širše gospodarsko okolje,« sklene Gostiša.

Pokrili bodo del stroškov dostave časopisov na dom

Kot pravi Dolores Podbevšek Plemeniti, direktorica marketinga v medijski hiši Delo, znižanje davka na poslovanje njihove družbe ne bo imelo bistvenega dolgoročnejšega učinka, jim je pa zagotovo v pomoč. »Za nas to pomeni, da nam ne bo treba v tem trenutku poviševati cen naših izdaj, kar bi bili sicer prisiljeni storiti. S tem bomo vsaj kratkoročno svojim naročnikom lahko še naprej zagotavljali ugodnost, torej dostavo časopisa na dom, na katero žal niso pozorni in jo imajo za samoumevno, kar pa seveda ni. To je za nas eden od večjih stroškov, ki jih krijemo, in ga nismo prevalili na naročnike. Verjetno se boste strinjali z menoj, da je to redkost pri dostavi do vrat, saj vam podjetja praviloma vsako dostavo računajo posebej,« pojasnjuje sogovornica.

Pri Delu računajo, da bodo z ukrepom znižanja davčne stopnje lahko pokrili vsaj del stroškov dostave na dom. Tako bodo lahko še naprej zagotavljali kakovostne vsebine, hkrati pa za naslednje obdobje ohranili brezplačno dostavo naročnikom, ki imajo sicer tudi dodatne ugodnosti. »Ukrep bo medijskim hišam, ki izdajajo digitalne in tiskane edicije, zagotovo vsaj nekoliko olajšal poslovanje; tega se verjetno zavedate tudi na Marketing magazinu. Je pa treba na znižanje davčne stopnje gledati dolgoročno, saj gre za sistemski ukrep, ki bo medijskim hišam pomagal ohranjati zagotavljanje vsebin in omogočal obveščenost bralcev oziroma zagotavljal, da bomo mediji ostali pomemben element demokracije, torej četrta veja oblasti ali pes čuvaj demokracije,« je za MM povedala sogovornica.

Ob tem poudarja, da je Delo gospodarska družba, ki svoj obstoj zagotavlja izključno z lastnim delovanjem na trgu. »Z delovanjem zagotavljamo prihodke, da lahko nastajajo kakovostne vsebine; da lahko še naprej izpolnjujemo zavezo, da posredujemo ažurne, verodostojne in relevantne informacije ter uresničujemo svoje temeljno poslanstvo javnosti posredovati vsebine tako, da si vsakdo ustvari svoje mnenje na podlagi podanih informacij. Sprejeti ukrep nam zato seveda olajša delovanje in zelo smo zadovoljni, da je država razumela, da lahko na ta način spodbuja razvoj medijev in krepi bralno kulturo in povečuje funkcionalno pismenost svojega prebivalstva.«

Dodaja še, da bodo bralci Dela zaradi nižje stopnje DDV deležni vsebin po ceni, ki je prav zahvaljujoč temu ukrepu, zaradi povsem spremenjenih razmer na trgu tiskanih medijev, ne bo treba drastično zvišati, da bi lahko še dalje zagotavljali tako kakovostne vsebine kot tudi dostavo časopisa.

Lažje zagotavljanje dostopnost kakovostnih in pomembnih vsebin

Znižana stopnja DDV bo po mnenju Mihe Klančarja, direktorja za področje marketinga in prodaje v medijski hiši Večer, na poslovanje njihove družbe vplivala posredno. »Gre za ukrep, ki je bil potreben in nam omogoča, da za zdaj še ne dvignemo cen svojih osnovnih produktov, ki so se bistveno podražili zaradi vedno dražje distribucije in zmanjšanja povpraševanja na trgu. Na ta način bomo lahko pokrili vsaj del stroškov, ki bi jih drugače morali prevaliti na kupce, kar pa ni v interesu čim širše dostopnosti naših kakovostnih vsebin,« podobno kot Podbevšek Plemenitijeva ugotavlja tudi Klančar.

Znižanje stopnje DDV pri Večeru sicer ocenjujejo kot pozitivno, saj naj bi kratkoročno pozitivno vplivalo na tiskane medije v Sloveniji. »Ta ukrep nam bo omogočil, da še naprej izpolnjujemo svoje poslanstvo, to je neodvisno informiranje družbe, ki igra tako pomembno vlogo v demokraciji. Vendar je sprejeti ukrep kratkoročne narave in sami bomo zaradi njega še pospešili aktivnosti, da bomo hišo, ki smo jo v zadnjih letih že pošteno spremenili, še hitreje razvili in digitalizirali. Samo tako bomo lahko tudi dolgoročno izvajali omenjeno poslanstvo.« Tudi Klančar poudarja, da ima znižana stopnja DDV posreden vpliv na bralce, saj predvsem zaradi tega ukrepa kratkoročno ne bodo dvignili cen in bodo tako lahko lažje zagotavljali dostopnost kakovostnih in pomembnih vsebin.

Težav tiskanih medijev ta sprememba ne bo rešila

Patricija Ukmar, direktorica Primorskih novic, pravi, da sprememba oziroma znižanje stopnje DDV pomeni likvidnostno boljše stanje družbe. Sami bodo sredstva namenili obnovi iztrošene stare opreme. Družba namreč stremi k sodobnosti in varnosti, zato so nujne posodobitve nekatere pomembnejše oziroma ključne strežniške infrastrukture, zamenjati pa je treba tudi nekaj opreme, kot so prenosniki, zasloni in fotoaparati, nam je povedala. »Težav tiskanih medijev pa ta sprememba ne bo rešila. Kriza časopisne panoge ni trenutna; traja že desetletja in ni samo stvar naše države, je globalna. Slovenija kot demokratična država bi morala strmeti k omogočanju čim boljših pogojev za delovanje in ohranjanje te panoge. Najenostavnejši ukrep za sistemsko pomoč medijem je seveda znižanje stopnje DDV, vendar ima ta poteza kratek učinek, saj prodaja tiskane naklade časopisov še vedno pada. Ta ukrep ne bo bistveno pripomogel k preživetju slovenskega založništva in knjigotrštva. Še vedno obstaja skrb za obstoj slovenske pisane besede, obstoj kakovostnih, verodostojnih, nepristranskih vsebin in informacij.« Sogovornica zagotavlja, da cen svojih medijev ne bodo spreminjali. »Ko je vlada v letu 2013 kot krizni ukrep dvignila dvig zgornje stopnje DDV za dve odstotni točki, z 20 na 22 odstotkov, in spodnje z 8,5 na 9,5 odstotka, cen nismo dvignili, ampak smo sami nosili to breme. V tem obdobju pa si žal tega ne moremo več privoščiti,« je dodala.

Nižji DDV je nujen ukrep, a cena ne odloča o nakupu knjige

Na založbi Beletrina se veselijo znižanja davka na tiskane knjige, časopise in publikacije, ki bo prinesel tudi finančne učinke za založništvo. Hkrati pa se po besedah Marka Hercoga, tehničnega direktorja v Beletrini, zavedajo, da je to le eden od ukrepov, ki so nujni, če ne že kar urgentni, za ureditev področja založništva in slovenske knjige. »Slovenska knjiga nikoli ne bo poceni, ker so produkcijski stroški visoki, trg pa je majhen. Ključna za obstoj in razvoj slovenske knjige je profesionalizacija avtorjev, urednikov, lektorjev, prevajalcev in vseh drugih, ki sodelujejo pri nastanku knjige na eni strani, na drugi pa krepitev ugleda knjige in pomena branja ter kupovanja knjig. Slovensko založništvo je med letoma 2007 in 2017 svoj promet zmanjšalo za polovico, kar veliko pove o spreminjanju navad kupovanja knjig in o vlogi knjige med Slovenci,« skrb izraža Hercog. O učinkih znižane davčne stopnje na bralce je za zdaj še prezgodaj govoriti, pravi, si pa težko predstavlja nižanje cen knjige, saj bi s tem že tako ogroženo profesionalizacijo založništva lahko še bolj ogrozili. »V trikotniku stroškov, kakovosti in časa, ki ga zahteva produkcija knjige, je prepoznavni element Beletrine stranica kakovosti, torej odličnih knjig. Trudili se bomo, da bo tudi v prihodnje tako. Zavedati se moramo, da cena vendarle ni ključni moment pri odločitvi o nakupu knjige. V državah, kjer kupujejo in berejo bistveno več kot v Sloveniji, se za nakup knjige odločajo zato, ker knjiga nekaj pomeni. Nekoč smo imeli tudi mi takšen odnos do slovenske knjige, redke so bile dnevne sobe brez polic za knjige. Če nam uspe kulturo kupovanja knjig za domačo knjižnico prenesti na mlajše generacije, se za slovensko knjigo in s tem za razvoj kritične, široko odprte misli ne bojimo,« dodaja Hercog.

Ukrep bo delno omilil negativni trend prodaje knjig

V Mladinski knjigi ocenjujejo, da bo nižji DDV na publikacije, časopise in knjige pozitivno vplival na njihovo poslovanje. Seveda bi si želeli ničelno davčno stopnjo, kot je v veljavi na Irskem, Norveškem in v Veliki Britaniji in kot smo jo že poznali pri nas pred uvedbo DDV. »Nižja stopnja DDV bo vsekakor vsaj delno omilila negativne učinke večletnega padca obsega prodaje knjig, nižjih naklad in krčenja knjižnega trga, s tem pa bo pripomogla k izboljšanju položaja založniške dejavnosti,« pravi Martina Dolgan, vodja oglasnega trženja v Mladinski knjigi. Pri tem opozarja, da na ceno knjig vpliva več dejavnikov, med drugim tudi naklada in velikost knjižnega trga, zato je bil namen zakona predvsem izničiti negativni vpliv teh dejavnikov. »Vsekakor pa se bomo s pestro, kakovostno in konkurenčno ponudbo knjig še naprej prilagajali trgu ter stremeli k njihovi čim širši dostopnosti v slovenskem prostoru.«

Dobrodošla poteza države v dobi ogroženosti založništva

Matic Jurkošek, direktor prodaje v Založbi Rokus Klett,je prepričan, da bo imelakorekcija DDV pozitiven vpliv na poslovanje založbe, četudi načrtujejo, da se bo razlika vrnila v podjetje v obliki naložb v nove projekte, ki jih v njihovem segmentu ne manjka.»Založniška panoga je v Sloveniji zagotovo ogrožena. Pri velikih naložbah in izjemno nizkih nakladah je ta poteza države dobrodošla, če želimo na dolgi rok ohraniti izdajanje kakovostnih vsebin.« Sogovornik poudarja, da je znižanje cen obstoječih izdaj zahtevno, stroškovno in časovno, saj bi morali celotno zalogo knjig prelepiti. »Knjige imajo namreč maloprodajno ceno natisnjeno in vsaka sprememba pomeni fizični poseg v izdajo, kar je bil sicer tudi razlog, da ob zadnjem povišanju DDV cen nismo povečevali.«

Ugodni, a ne nujno tudi zadostni učinki

Manj kot po enem mesecu od sprejetja nižje stopnje DDV za knjige in druge publikacije je še zelo preuranjeno razmišljati o tem, kakšni bodo učinki na poslovanje založnikov, pa meni Srečko Mrvar, direktor založbe Učila International. »Zagotovo bodo ugodni, je pa vprašanje, ali tudi zadostni, da se ustavi erozija, ki smo ji priča v panogi. In je tudi nemogoče že zdaj ocenjevati, ali se bodo cene knjig temu primerno malenkostno znižale. Morda, morda pa tudi ne,« je izjavil za MM