• Facebook
  • Twitter
  • RSS

Mediana: Tudi v Sloveniji (še) neradi plačujemo za vsebine spletnih medijev

Vedno več založnikov se odloča za model plačljivih vsebin, slovenski bralci pa pri tem sledimo globalnemu trendu. Velika večina nas namreč ni pripravljenih plačevati novinarskih prispevkov, ugotavljajo v tržnoraziskovalnem podjetju Mediana.

Če je vedno več vsebin zaklenjenih, ali to pomeni, da se večina zadovolji s prebranim naslovom in nekaj vrsticami? Bolj verjetno novice išče na drugih spletnih straneh, kar trdi 71, 7 odstotka sodelujočih v Medianini raziskavi. Foto: Pixabay

Pred kratkim smo v članku »Uporabniki (še) nismo pripravljeni plačati za vsebine spletnih medijev« pisali o ugotovitvah inštituta Reuters oziroma njihove raziskave »Digital News Report«, da čeprav se vedno več medijev odloča za tako imenovani »plačljivi zid«, pa je med bralci manj navdušenja nad njimi. Slovenije niso upoštevali v raziskavi, so pa naše sosednje države med tistimi, kjer so bralci najmanj naklonjeni plačevanju novinarskih vsebin.

Ugotovitve Medianine raziskave kažejo, da se Slovenci v tem pogledu ne razlikujemo pretirano od sosednjih držav. »Kljub dejstvu, da 42 odstotkov ljudi tiskane medije bere manj, odkar so ti dostopni na spletu, je število takšnih, ki bi bili pripravljeni plačati za dostop do spletnih vsebin tiskanih medijev, v Sloveniji še vedno zelo nizko. Zgolj 6,7 odstotka odraslih prebivalcev bi bilo pripravljenih plačati za dostop do spletnih stani časopisov in revij,« ugotavljajo v Mediani.  

Dodajajo, da se je ta delež v primerjavi z letom 2013, ko so v raziskavo (prvič) vključili omenjeno vprašanje, več kot podvojil. Takrat je bil ta le 3,3 odstotka. Največji delež bralcev, ki bi plačali za dostop do spletnih novinarskih vsebin, najdemo med predstavniki generacije Y, navaja Mediana. Če upoštevamo še stopnjo izobrazbe, za zdaj velja računati zgolj na višje izobražene. Za dostop do spletnih strani časopisov in revij bi plačali le trije odstotki tistih, ki imajo dokončano srednjo šolo, in odstotek anketirancev z dokončano osnovno šolo ali manj.

»Še vedno dve tretjini sodelujočih v raziskavi pravi, da na internetu berejo časopisne članke. Če je vedno več vsebin zaklenjenih, ali to pomeni, da se večina zadovolji s prebranim naslovom in nekaj vrsticami? Bolj verjetno novice iščejo na drugih spletnih straneh, kar potrjuje kar 71, 7 odstotkov vprašanih,« menijo raziskovalci.

V Mediani poudarjajo, da ogromna količina informacij na spletu tako prikriva vrednost strokovnega novinarstva, še posebej pa je zaskrbljujoče dejstvo, da medijem zaupa zgolj 12,8 odstotka sodelujočih v raziskavi. »Je pa zato kar enkrat več takšnih, ki kljub lažnim novicam uporablja družbena omrežja za spremljanje pomembnih novic in dogodkov. Brezplačne novice bodo, kot kaže, še vedno prevladovale, saj je bralcev, ki bi bili v Sloveniji pripravljeni plačati za kakovostnejše novice, za zdaj še premalo,« še navajajo.