• Facebook
  • Twitter
  • RSS

Tiskani mediji dosežejo več kot milijon in pol prebivalcev Slovenije

Med bralci slovenskih tiskanih medijev jih je največ v starostni skupini nad 45 let. Gre za aktivne ljudi z visoko kupno močjo in nadpovprečnim številom interesov, ki so v večji meri tudi mnenjski voditelji. To so nekatere ugotovitve nove raziskave o branosti in bralcih tiskanih medijev.

Pristopniki k raziskavi RBB kot enega od poslednjih branikov verodostojnih in preverjenih informacij izpostavljajo tradicionalne tiskane medije, česar se večina bralcev po njihovih besedah še vedno dobro zaveda.

Potem ko sta na slovenskem trgu ugasnili obe raziskavi o branosti in nakladah tiskanih medijev, Nacionalna raziskava branosti (NRB) in Revidirane prodane naklade (RPN), so medijske hiše Večer, Dnevnik, Mladinska knjiga in Delo na začetku letošnjega leta napovedale nov, skupen projekt. Zdaj predstavljajo izsledke svoje prve raziskave o branosti slovenskih tiskanih medijev in lastnostih njihovih bralcev, ki jo izvaja podjetje za trženjske svetovanje in raziskave Valicon; to je pred leti izvajalo NRB in tudi nova raziskava temelji na podobni metodologiji. Obstoječi in novi pristopniki k Raziskavi branosti in bralcev (RBB) bodo sicer lahko dostopali do podatkov o 140-ih tiskanih medijih, a bodo na spletni strani projekta javno objavljeni le dosegi medijev pristopnikov. Po drugi strani pa obljubljajo tudi obsežne sociodemografske profile bralcev za ciljanje želenih skupin za oglaševalce. Med drugim naj bi ponujali informacije o bralcih, kot so izpostavljenost medijem, uporaba pametnega telefona in družbenih omrežij, nakupovanje in poraba, interesne dejavnosti, potovanja in prevozi.

Najnovejši podatki o branosti tako kažejo, da tiskane izdaje vseh dnevnikov dosežejo 475 tisoč bralcev, ki preberejo vsaj eno tiskano izdajo dnevnikov. Priloge vseh dnevnikov in časopisov dosežejo več kot milijon bralcev, ki v roke vzamejo vsaj eno prilogo. Časopisi in revije dosežejo skupaj 1.453.200 bralcev vsaj enega časopisa ali revije (brez prilog). Tistih, ki v roke vzamejo vsaj eno od 140 v raziskavo zajetih slovenskih tiskanih edicij, pa je po besedah pristopnikov kar poldrugi milijon oziroma 1.513.600.

»Telefonske raziskave se s tem ne morejo primerjati«

Kot je za MM povedal Miha Klančar, direktor za področje prodaje in marketinga v medijski družbi Večer, je metodologija RBB različica metodoloških pristopov k merjenju branosti, ki se uporablja na vseh razvitih trgih. Izvajali jo bodo predvidoma v dveh časovnih terminih letno. »Ker je to sekvencijsko merjenje, ki se izvaja tri polne tedne v marcu, kjer naj bi bili dnevi zastopani enakomerno, se temu prilagaja tudi metodologija. Običajna metoda merjenja podatkov branosti na večjih medijskih trgih predpostavlja kontinuirano zbiranje podatkov skozi celo leto, vendar takšen način izvedbe raziskave zahteva neprimerno večja finančna sredstva. Ker raziskava poteka preko spletnega vmesnika, je ena od njenih glavnih prednosti prikazovanje logotipov v barvni različici, kar je tako imenovani zlati standard v raziskavah branosti. Telefonske raziskave se s tem ne morejo primerjati,« pravi sogovornik. Ob tem dodaja, da so podatki v celoti, torej za vse tiskane medije v Sloveniji, dostopni pristopnikom k projektu. »Seveda so na voljo tudi agencijam, ki te podatke potrebujejo, vendar le za medije pristopnikov. Agencije bodo dobile osnovni paket brezplačno.«

Med mediji prevladujejo bralci tiskanih izdaj

Pristopniki – to so trenutno Delo, Dnevnik, Finance, Mladinska knjiga in Večer – poudarjajo, da so tiskani mediji še vedno prvi steber verodostojnih informacij. »Nepreverjene informacije, ki se po svetu širijo ali namerno ali pa tako rekoč po nemarnem, iz čiste nevednosti, niso samo zavajajoče, ampak so lahko tudi zelo nevarne, saj tisočkrat izgovorjena laž dandanes precej zlahka postane resnica,« so zapisali v sporočilu za javnost. Kot enega od poslednjih branikov verodostojnih in preverjenih informacij izpostavljajo tradicionalne tiskane medije, česar se večina bralcev po njihovih besedah še vedno dobro zaveda.

S tega vidika nas je zanimalo, kako RBB upošteva branost digitalnih medijev in kaj menijo o pomisleku, da vse več ljudi prebira digitalne medije oziroma digitalne različice tiskanih časopisov. »Branost digitalnih medijev v Sloveniji se meri v projektu MOSS (merjenje obiskanosti spletnih strani, op. p.). Tudi pričujoča raziskava je zbirala podatke o branosti medijev na digitalnih platformah, dobljeni podatek pa je bil utežen po rezultatih projekta MOSS v času izvajanja RBB. Sicer pa številke branosti tiskanih izdaj kažejo, da ni res, da večina bere digitalne različice, sploh če gledamo zunaj skupine dnevnikov. Teh je konec koncev relativno malo. Med mediji na splošno še vedno prevladujejo bralci tiskanih izdaj,« odgovarja Klančar.

Kdo so bralci tiskanih medijev v letu 2018?

Tiskani mediji po besedah pristopnikov k raziskavi RBB dosežejo danes več kot milijon in pol prebivalcev Slovenije (vseh slojev); dobra polovica med njimi spremlja vsaj pet različnih izdaj. Branost je nadpovprečna v starosti od 45 let naprej, saj bralci v starostni skupini med 45 in 75 let predstavljajo več kot polovico vseh bralcev. Izstopa generacija tako imenovanih »baby boomerjev«. Bralci so enakomerno zastopani v vseh izobrazbenih in dohodkovnih skupinah. Čeprav je občinstvo tiskanih medijev v povprečju nekoliko starejše, pa gre z vidika življenjskega sloga za aktivne ljudi, ki imajo kupno moč, nadpovprečno število interesov, so nadpovprečni porabnik denarja in hkrati v večji meri mnenjski voditelji.