• Facebook
  • Twitter
  • RSS

70 let razvedrila za otroke

Pil je revija, ki smo jo kot najstniki brali vsi. Vsak je imel svojo najljubšo rubriko, ki jo je najprej prebral. Vedno se je našel nekdo, ki je poznal nekoga, ki je pisal teti Justi. Nekoč tednik in danes mesečnik, legendarni Pil letos praznuje 70 let neprekinjenega izhajanja.

Aktualna izdaja mesečnika Pil, ki letos praznuje 70 let. Kljub trendu padanja naklad tiskanih izdaj se lahko pri Pilu pohvalijo z rastjo in naklado v višini 10.800 izvodov.

»List, ki ste ga težko pričakovali in si ga toliko želeli, prihaja danes k vam. Prihaja v vsak pionirski odred, v vsako četo, k vsakemu pionirju. Vsi ga boste brali in prav gotovo ne bo pionirja, ki bi ga ne poznal.« Pionirski list, 18. februar 1948

Od poročanja o brigadah preko tete Justi v 21. stoletje

Uvodni citat je iz prve izdaje Pilovega predhodnika, Pionirskega lista. Pionirski list, ki se je pozneje preimenoval v Pisani list oziroma krajše Pil, je takrat na štirih straneh tedensko poročal o mladinskih delovnih brigadah, o jugoslovanskem voditelju Josipu Brozu Titu in njegovih potovanjih ter nalogah pionirjev. In kot so ob jubileju zapisali pri Pilovem izdajatelju Mladinski knjigi Založbi, je bil dobro bran od samega začetka. Pa čeprav je danes nepredstavljivo, da bi otroci med 9. in 15. letom starosti kot primarna ciljna skupina Pila brali politične novice. A že v prvem desetletju se je z menjavo urednikov spremenila tudi vsebina. Politika je potem stopila v ozadje, v ospredje pa teme, ki so bile blizu otrokom v zgodnjih najstniških letih, kot so izobraževanje, spolna vzgoja, zabava in popularna kultura. Del preobrazbe je pomenil drugačen format, ki konec šestdesetih let prejšnjega stoletja ni bil več videti kot časopis Delo, ampak je dobil podobo revije, kot jo poznamo danes. V osemdesetih letih je začela izhajati barvna izdaja s plakati, še prej pa strip Pipec in Rdeča pesa ilustratorja Boža Kosa. Kmalu o začeli objavljati novice in intervjuje tudi iz sveta slavnih in zabave kot tudi še danes najbolj brano rubriko tete Justi. Revija je postala bolj dejavna tudi po šolah, na prelomu tisočletja in z gospodarsko krizo pa so prišli težji časi, tako kot za vse medije.

Grajenje odnosa ključ do uspeha

Nagovoriti mlade bralce, ki so zelo kritični, je v današnjem času velik izziv, s katerim se po mnenju Martine Dolgan, vodje marketinga in oglasnega trženja v Mladinski knjigi Založbi, uredništvo Pila zelo uspešno sooča. Vsebina, ki jo pripravljajo skupaj z avtorji in ilustratorji ter bralci, je po njenih ugotovitvah ključ do uspeha in je na prvem mestu. Pil zato stremi k neprestanemu razvoju, sledi aktualnim dogodkom, vsebuje tudi veliko popularne kulture in kontaktnih rubrik. Pomemben del revije je tudi tekmovanje v Veseli šoli, ki poteka že skoraj pol stoletja. Sogovornica pravi, da skoraj vsi oglaševalci v Pilu zelo učinkovito nagovarjajo omenjeno ciljno skupino. V ospredju so pred- vsem tiste blagovne znamke, ki se bralcu uspešno približajo tudi preko vsebinskega marketinga, ki je lahko del Vesele šole, kontaktnih rubrik in športa. »Vsekakor pa so učinkoviti tudi dobro premišljeni in dovršeno oblikovani oglasi, saj to najstnike pritegne. Objave v tisku potem lahko dopolnimo z objavami na spletni strani in družbenih omrežjih,« pojasni sogovornica. Največji oglaševalci po njenih ugotovitvah prepoznavajo dodano vrednost in neposredno korist oglaševanja v Pilu in mu zaupajo že več let. Med njimi so podjetja iz različnih panog – mobilni operaterji, zavarovalnice, banke, trgovci, ponudniki igrač, ponudniki športne opreme, oblačil, obutve, kozmetika, ki je namenjena mladim, podjetja iz prehrambne industrije, kopališča in drugi. »Pridobljeno zaupanje in posledično zvestoba naših bralcev se potem prezrcali tudi na oglaševalce. Seveda pa je grajenje odnosa ključ do zadovoljstva tako pri oglaševalcu kot tudi mediju,« opaža sogovornica.

Martina Dolgan, vodja marketinga in oglasnega trženja v Mladinski knjigi Založbi

Otroci se spreminjajo, odraščanje pač ne

 Osnovni koncept revije se po letu 1989, ko se je preimenovala v Pisani list ali krajše Pil, ni bistveno spreminjal. Se- veda je prišlo do manjših sprememb glede na družbene razmere. Konec koncev Pil odraža tudi duh časa, saj se bralci spremi njajo. Poleg drugačne vzgoje, potrošniških in še katerih drugih navad ter dostopnosti informacij pa je treba seveda upoštevati še en vidik, ki je v »naši« industriji v središču pozornosti že nekaj časa. Tako kot vse tiskane medije je tudi Pil »doletel« daleč največji val sprememb v zadnjih nekaj letih. Govorimo seveda o tehnološkem razvoju, vključno z dostopnostjo in množičnostjo interneta in pametnih telefonov. Ob prelomu tisočletja se je v poskusu ugoditi različnim potrebam osnovnošolskih otrok od 9. do 15. leta Pil »razdelil« na dve reviji, Pil mesečnik za mlajše in Plus tednik za starejše osnovnošolce. Poskus se je na začetku obrestoval, z dostopnostjo zabavne elektronike in interneta pa se je ta koncept podrl. Plus je nehal izhajati, Pil pa je postal spet revija za vse osnovnošolce, a kot mesečnik. »Očitno je, da otroci postajajo bolj individualisti, ne družijo se več toliko med seboj, tudi jih ne zanima, kaj se dogaja na drugih šolah, virtualni svet jih je posrkal. Danes so otroci tako drugačni, da jih sploh ne zanima, kaj počnejo njihovi vrstniki na drugih šolah. Opažam, da so se bralci Pila v minulih 15-ih letih od predhodnikov bistveno spremenili v tem, da so veliko bolj usmerjeni v popularno kulturo,« je za Večer povedala Jana Zirkelbach, odgovorna urednica Pila.

Pil v digitalni dobi z višjo naklado

Otroci in najstniki so po ugotovitvah Dolganove specifična ciljna skupina, ki se ji ustvarjalci Pila neprestano prilagajajo s tonom komunikacije, medijskimi kanali ter izbiro tiskovin, ki so jim bliže. Stvar mora biti zanimiva, drugačna. »Pojavljati se moramo na mestih, ki so »kul« ter jih posledično privabiti k branju revije. Tako je del promocije Pila usmerjen v splet, kjer z dvosmerno komunikacijo spodbujamo zanimanje za rubrike v reviji, jih sprašuje- mo, kaj jih zanima, kje imajo težave in kako jim lahko pomagamo,« marketinške aktivnosti opiše sogovornica. V okviru jesen- ske akcije, ki poteka na začetku šolskega leta, pripravijo tudi promocijsko brošuro v obliki plakata, ki preko zabavnega kviza predstavi teme v reviji ter ponuja možnost za osvojitev nagrad. »Na drugi strani pa jih navdušimo z vedno aktualnimi plakati. Tiskano komunikacijo nadgradimo z videom, s katerim oglašujemo na spletu – Facebooku in YouTubu. Ponosni smo, da število naročnikov že drugo leto zapo- red narašča, posledično pa tudi naklada,« sklene Dolganova.

Članek je bil prvotno objavljen v marčevski, 442. številki MM-a. Na spletu objavimo le 20 odstotkov člankov iz revije. Na MM se lahko naročite na i[email protected]