• Facebook
  • Twitter
  • RSS

»Korporativni mediji so relevantni bolj kot kdaj koli prej«

Revija Gloss v 22. leto izhajanja v Sloveniji vstopa z novo oblikovno in vsebinsko podobo. Mesečnik z »lifestyle« vsebinami je že od samega začetka v družinski lasti mame Vere in hčere Tee Hegeduš. S Teo Hegeduš, ki je tudi glavna in odgovorna urednica, smo se pogovarjali o prilagajanju Glossa digitalni dobi.

Naslovnica aktualne številke Glossa.

Zgodba o zamiranju tiska ni tako preprosta

Kljub neugodnim časom za tiskane medije je reviji Gloss uspelo obdržati vsebinski koncept in »glossy« ovitek s kakovostnim papirjem. Že osmo leto sodeluje tudi s časopisno hišo Dnevnik, ki revijo enkrat mesečno ob sobotah prilaga svojim 19 tisoč naročnikom. Poleg revije Gloss podjetje Image management v zadnjih letih sodeluje tudi pri produkciji tako imenovanih revij na ključ, njihovi naročniki pa so Nama, Gorenje, NLB Vita, Spar Slovenija, Kozmetika Afrodita in Mercator.

Tea Hegeduš pravi, da so korporativni mediji danes relevantni bolj kot kadar koli prej. Vse bolj opaža potrebe po vsebinskem marketingu, s pomočjo katerega lahko organizacija sama ustvarja in nadzira svoje vsebine. »Zgodba o zamiranju tiska ni tako preprosta in enočrtna, kot se zdi. Zamira namreč le določen tip tiskanih medijev, kot so dnevni in tedenski časopisi ter tisti, ki se ukvarjajo z rumenimi vsebinami; ti bodo namreč skupaj z dnevnimi v prihodnosti postali primat spletnih medijev. »Lifestyle« vsebine bodo v tiskani obliki ostale, saj nobena digitalizacija ne bo mogla nadomestiti njihovega čustveno-senzoričnega učinka, česar se zavedajo tudi oglaševalci,« je prepričana sogovornica.

Družbena omrežja imajo podporno vlogo

Gloss je letos predstavil tudi prenovljeno spletno stran (www.gloss.si) in številne vsebine na Facebooku in Instagramu. »Z družbenimi omrežji se ukvarjamo, vendar pa še vedno ohranjajo zgolj podporno vlogo tiskani izdaji, saj so tako kot drugod po svetu tudi v Sloveniji družbena omrežja priznanih tiskanih revij še vedno neprofitabilna. Tako oglaševalci kot tudi bralci namreč še vedno dajejo prednost tisku,« sklene Hegeduševa.