• Facebook
  • Twitter
  • RSS

City Magazine trdi, da prvi objavlja revidirane podatke o tiskani nakladi

V podjetju Reformabit, založniku brezplačnika City Magazine, trdijo, da so kot prvi izvedli revizijo tiskane naklade. Trditev se nam je zdela pretirana, saj Slovenska oglaševalska zbornica (SOZ) že od leta 2004 s pomočjo revizorjev izvaja projekt Revidiranih prodanih naklad (RPN). Prosili smo jih za odziv na to trditev.

Macarol Vrabec: Gre za fizično preverjanja izvodov

Jan Macarol Vrabec, City Magazine, je pred dnevi objavil, da so kot prvi tiskani medij začeli z izvajanjem revizije tiskane naklade. Družba Deloitte je z računovodskim in fizičnim preverjanja potrdila, da se City Magazine tiska v nakladi, ki je navedena v kolofonu. Revidiranje tiska bodo izvajali mesečno.

Dejstvo pa je, da SOZ skupaj s pristopniki (založniki slovenskih tiskanih medijev) že od leta 2004 izvaja projekt RPN. »RPN je revidirana prodana naklada. Pri City Magazinu gre za brezplačnik, kar ni enako. Gre za fizično preverjanje količine izvodov, ko torej revizor fizično preveri natisnjeno količino. Kolikor vem, gre pri RPN za računovodsko preverjanje,« za MM pojasnjuje Macarol Vrabec

Direktorica SOZ-a Mojca Briščik je v odzivu poudarila, da so se že ob uvedbi projekta RPN zgledovali po mednarodnih standardih IFABC (na katere se sklicuje tudi Macarol) in v skladu z njimi med drugim opredelili naklade tiskanih medijev, ki se objavljajo z dinamiko, o kateri so se dogovorili pristopniki k projektu. Poudarjajo, da je tiskana naklada le ena od kategorij v okviru projekta RPN. Za brezplačnike poleg tiskane navajajo brezplačno distribuirano naklado (število distribuiranih brezplačnikov, kjer niso evidentirani znani naročniki) in kontrolirano distribuirano naklado (povprečna distribuirana naklada brezplačnikov, za katere je dokazljivo, da so uporabniki brezplačnik dejansko naročili in jo tudi redno prejemajo).

SOZ: Podatki o tiskani nakladi niso dovolj

Po prepričanju SOZ-a je ključno, da založniki opredelijo vse kategorije naklad, ki se spremljajo, zato da so podatki za posamezne edicije med seboj sploh primerljivi in zgolj kot takšni relevanten podatek pri medijskem načrtovanju in zakupu oglasnega prostora. »Zgolj tiskana naklada žal ne more biti uporaben in verodostojen podatek v ta namen, založnik namreč lahko natisne poljubno število izvodov, za katere pa ni dokazil, da so tudi dosegli bralce.«

Pri svojem projektu se Macarol Vrabec osredotoča na količino kot osnovni gradnik, distribucijo pa bodo dodali naknadno. »Je pa že zdaj vedno do izvoda dokazljiva, kar pomeni, da jo okrog 80 odstotkov izvaja Pošta Slovenije, približno 20 odstotkov pa lastni zaposleni in večji poslovni partner. Težava je predvsem v ceni storitve revizijske družbe, ki se precej poveča,« nas opozori Macarol Vrabec.  

Macarol Vrabec: Raziskave so v Sloveniji popolnoma neverodostojne

Ob vprašanju, zakaj se je odločil za revizijo, saj ima RPN podobno metodologijo, Macarol Vrabec odgovarja, da gre za revizijo z najvišjimi revizijskimi standardi in ne raziskavo. »Raziskave me ne zanimajo, ker so v Sloveniji popolnoma neverodostojne. In financirane izključno s strani največjih medijev in v njihovo korist. Rad pa bi videl te raziskave revidirane s strani revizijskih družb, ker gre za popolno nasprotje interesov. Nekdo izvaja raziskavo, drugi pa to raziskavo plačuje. Pri tem pa ni kodeksov, zavez, posledic za rezultate. Temveč običajen poslovni odnos, ki pa na žalost kroji razmerja na trgu.«

Po drugi strani v SOZ-u zagotavljajo, da so podatki, ki jih pristopniki posredujejo in objavljajo v okviru projekta RPN, enkrat letno revidirani s strani izbranega in pooblaščenega revizorja. Od leta 2010 revizije objavljenih podatkov v okviru projekta RPN izvaja prav družba Deloitte, ki po besedah Macarola izvaja revizijo tudi pri založniku City Magazina.

»Zato lahko utemeljeno sklepamo, da navedbe v pisanju g. Macarola niso posledica »nerodnosti« zaradi pomanjkljivega poznavanja trga, ampak nemara celo namerne. Razumeti jih je mogoče kot poskus ustvarjanja prednosti na trgu, ki pa publikaciji in izdajatelju ne pripada, saj temelji na neresničnih podatkih. V duhu Slovenskega oglaševalskega kodeksa pa tudi predpisov na področju varstva potrošnikov bi lahko celo rekli, da gre za zavajajočo poslovno prakso, ki je nedopustna v vsakem primeru. To dokazujejo tudi podatki o prodani in drugih nakladah za obdobje 2004-2017, ki so javno dostopni na spletnem mestu SOZ.