• Facebook
  • Twitter
  • RSS

Internet zmanjšuje stroške distribucije medijev

»S poslovnega vidika je največja posledica vpliva interneta na medije zmanjšanje stroškov distribucije medijev. Ti so zdaj ničelni,« je prepričan Ben Thompson, ameriški strokovnjak za tehnologijo. Internet je že vplival na tiskane medije in glasbo, naslednja je na vrsti televizija.

Thompson v prispevku The Great Unbundling (Slavni konec paketnih ponudb) na svojem blogu Stratechery temeljito analizira vpliv interneta na medije in posledično spremembo njihovih poslovnih modelov. Da je splet spremenil in še spreminja medije in naš odnos do njih, ni novo spoznanje. Toda medijev je ogromno, vsak pa ima svoj poslovni model. Pojav in dostopnost do spleta nista na vse vplivala enako, predvsem pa ne sočasno.

Mediji pred pojavom interneta

Poslovni model večine medijev (tiskanih medijev, televizije in kabelske televizije ter glasbe) je pred pojavom interneta temeljil na distribuciji, ki je zahtevala precejšnje naložbe (na primer stroški tiska časopisov in cedejev), in nato na integraciji, ki je pomenila vir prihodkov. Pri časopisih gre za integracijo uredniških vsebin in oglasov v eni publikaciji, v primeru glasbe pa za integracijo nove glasbe (na primer novih izdaj) in stalne ponudbe glasbe. Pojav interneta je tak poslovni model sesul v prah, stroški distribucije so postali ničelni. Ponudniki vsebin (torej mediji) so izgubili »ekskluzivnost« distribucije končnim odjemalcem, kar je vplivalo tudi na poznejšo integracijo. Oglaševalci lahko preko platform, kot sta Facebook in Google, neposredno dostopajo do ciljnih skupin, po drugi strani pa lahko končni odjemalci preko spleta dostopajo do katerih koli vsebin. Rezultat je bilo upadanje prodaje časopisov. Nekoliko bolje so jo odnesle glasbene založbe, ki na podlagi pogodb s ponudniki spletnega predvajanja glasbe, kot sta Apple Music in Spotify, za mesečno naročnino ponujajo neomejeno količino glasbe.

Počasno, a vztrajno razpadanje tradicionalne vloge televizije

Kot piše Thompson, gre pri (kabelski) televiziji za malce bolj zapleteno zgodbo. Televizija je ekskluzivno pravico do distribucije vsebin uspela zadržati nekoliko dlje. Prvič zato, ker so naložbe v televizijsko oglaševanje še vedno med najbolj dobičkonosnimi. Drugič, poslovni model kabelske televizije temelji na tako imenovani paketni ponudbi programov (ang. bundling). S paketno ponudbo je združila več nišnih televizijskih vsebin po ugodnejših cenah za potrošnika. Ta poslovni model ustreza tako ponudniku, ki bo prodal več, kot tudi potrošniku, saj bo za paket plačal manj, kot pa če bi vsak program kupil posamezno.

Internet je »razbil« televizijo na pet posameznih kategorij, izpostavlja avtor članka. Te sicer niso nič novega, saj ponazarjajo pet funkcij, ki jih je televizija prinašala potrošnikom. Pred malimi zasloni smo sedeli (ali pa še sedimo), ker nam je televizija služila kot vir informacij in izobraževalnih vsebin, športnih prenosov, pripovedovanja zgodb in bega pred resničnostjo (eskapizem). Thompson poudarja, da je prvi dve funkciji že popolnoma prevzel internet. Zakaj bi nam televizija služila kot primarni vir informacij in poučnih vsebin, ko pa lahko na internetu najdemo več in hitreje? Glavno vprašanje se torej poraja ob zadnjih treh.

Facebook, Snapchat in beg pred resničnostjo

Kot pravi avtor, je sam sicer dokaj pravilno napovedal, da bodo sčasoma aplikacije postale glavni način pobega pred resničnostjo oziroma preganjanja dolgčasa. Pri tem sam sebe nekoliko popravi, saj aplikacije »skrči« na eno samo. Da, to je Facebook, »aplikacija vseh aplikacij«. Avtor ga omenja kot popoln produkt in naravno okolje večine ljudi (torej milijarde uporabnikov mobilnih telefonov). Facebooku je tesno za petami Snapchat in le še vprašanje časa je, kdaj bosta začeli televiziji odvračati ne le pozornost gledalcev, temveč tudi  zmanjševati delež v oglaševalskem kolaču.

Netflix in pripovedovanje zgodb

Glede vloge pripovedovanja zgodb Thompson izpostavlja predvsem platformo Netflix in njej podobne storitve spletnega predvajanja videovsebin. Gre za dve bistveni opažanji. Prvo se nanaša na razliko med glasbeno industrijo in televizijo. Televizijske korporacije so se spremembam na trgu nekoliko drugače prilagodile kot glasbene založbe. Stalno ponudbo so prodale Netflixu, same pa na trgu tekmujejo s produkcijo novih serij. Z drugim opažanjem pa je povezan že omenjeni »prevzem« bega pred resničnostjo, ki se dogaja sočasno z odvzemom vloge pripovedovanja zgodb.

Zgodovina se ponavlja

Thompson nato poda še svojo napoved o prihodnosti medijske krajine, ko naj bi druge storitve televiziji odvzele vse njene temeljne funkcije. Zanimivo pri tem je, da so poslovni modeli teh storitev zelo podobni tistemu, ki je zaznamoval padec prodaje časopisov. Vsebine ponujajo neposredno končnim uporabnikom (kot na primer Netflix) ali pa imajo njihove platforme dovolj velik potencial, da privabijo oglaševalce. Naslednje, ta trenutek morda manj očitno dejstvo pa je, da prej omenjene paketne ponudbe ni več, oziroma o njej ni več mogoče govoriti.

Kaj torej sledi?

Po Thompsonovem prepričanju bomo informacije »guglali«, izobraževalne vsebine pa bomo našli na YouTubu, Googlovem hčerinskem podjetju in drugemu najbolj priljubljenem spletnem iskalniku na svetu. Športni prenosi, kot jih ponuja televizijska mreža ESPN, ostajajo najtrdnejši del nekdanjega paketa predvsem po zaslugi dolgoročnih pogodb za pravice prenosov. Thompson kot eno izmed možnosti omenja, da bo ESPN na neki način prerasel zdajšnje okvire in zapustil »paket« ter kabelsko naročnino spreobrnil v – športno naročnino. Za pripovedovanje zgodb se bomo zatekali k Netflixu, beg pred resničnostjo pa nam že omogočata Snapchat in Facebook.

Avtor analizo konča s predvidevanjem, da bo za resnične spremembe moralo preteči še nekaj časa. Ne smemo pozabiti, da so bile spremembe v zadnjih treh letih velike, večina pa predstavlja le začetno fazo v spreminjanju vedenja potrošnikov. Medijska krajina bo doživela preobrazbo, ki bo vplivala na oglaševanje, ustvarjanje vsebin pa tudi tudi na njihovo potrošnjo.

Poslovni model večine medijev (tiskanih medijev, televizije in kabelske televizije ter glasbe) je pred pojavom interneta temeljil na distribuciji, ki je zahtevala precejšnje naložbe (na primer stroški tiska časopisov in cedejev), in nato na integraciji, k
Pred malimi zasloni smo sedeli (ali pa še sedimo), ker nam je televizija služila kot vir informacij in izobraževalnih vsebin, športnih prenosov, pripovedovanja zgodb in bega pred resničnostjo (eskapizem). Internet bo po Thompsonovem prepričanju televiziji