• Facebook
  • Twitter
  • RSS

Edinci dobijo svoj prvi pametni telefon že pri desetih letih

Najnovejša raziskava Mediane o uporabi elektronskih naprav in interneta med starši otrok, starih od 10-15 let, ugotavlja, da v Sloveniji pametni telefon uporabljajo že trije od štirih otrok v tej starosti. Pri tem samo eden od desetih staršev ne ve, koliko časa njihovi otroci preživijo z elektronskimi napravami.

Foto: dreamstime

Kot pravijo pri Mediani, so glede na veliko zanimanje ponudnikov spletnih vsebin in po drugi strani zaradi bojazni pred zasvojenostjo z računalniki, mobilnimi napravami in internetom ravno starši najpomembnejši dejavnik uravnavanja zmernega in dopustnega (medijskega in internetnega) vedenja. »Čeprav so otroci že rojeni v spletnem okolju, se na genetsko determiniranost digitalnih mladičev ali samo na vpliv njihovih prijateljev in šole ne bi smeli izgovarjati,« meni Janja Božič Marolt, predsednica Mediane, ki bo izsledke njihove raziskave o digitalnih značilnostih zgodnjih najstnikov predstavila na četrtkovi konferenci o digitalnih komunikacijah Diggit v Ljubljani.

Med zgodnjimi najstniki, torej otroki, starimi med 10 in 15 let, so internet in družbena omrežja že prehiteli televizijo pri večkratni dnevni uporabi, čeprav jih vedno več gleda televizijo vsaj enkrat dnevno. Le dva od stotih otrok naj ne bi nikoli ali skoraj nikoli gledala televizije, prav tako naj dva od stotih ne bi uporabljala interneta, medtem ko jih 20 odstotkov ne uporablja družbenih omrežij. »Tako menijo starši in če se ne bi v poglobljenih intervjujih res pogovarjali z devetošolci, ki jim je Facebook »brez veze«, bi v točnost podatkov lahko podvomili,« pojasnjujejo pri Mediani. Po drugi strani jim tiskani mediji pomenijo zelo malo, čeprav tega dejstva pri Mediani ne pripisujejo zgolj digitalni realnosti.

Pametni telefon uporabljajo že trije od štirih zgodnjih mladostnikov. Računalnike, tablice in računalniške igrice začnejo edinci uporabljati v povprečju že pri sedmih do devetih letih, otroci, ki imajo tudi brate in sestre, pa z dvoletnim zamikom, šele pri devetih do trinajstih letih. »Preuranjeno bi bilo sklepanje, da naprave nadomeščajo brate in sestre, kot je bilo včasih možno enoznačno sklepanje, da so nadomestilo hišni ljubljenčki,« dodaja Janja Božič Marolt.

Najboljši nadzor je samonadzor, ki se ga pričakuje pri odraslih, manj pa pri otrocih. Medsebojno zaupanje se gradi z vzgojo, lahko ga spremljajo spodrsljaji, vsekakor pa se ga ne da kupiti. Kar 65 odstotkov staršev meni, da otroci kdaj prikrivajo svoje vedenje na spletu pred starši, za svoje lastne otroke pa jih to isto meni manj kot polovica, še ugotavlja Medianina raziskava.