• Facebook
  • Twitter
  • RSS

Večina slovenskih spletnih uporabnikov med gledanjem televizije uporablja internet

Tudi Slovenci v vedno večji meri spremljamo vsebine preko več zaslonov hkrati. Kar 71 odstotkov nas med gledanjem televizije hkrati uporablja internet, kar je precej več od evropskega povprečja, ki po podatkih IAB znaša 48 odstotkov. Večina uporabnikov pametnih mobilnih naprav (68 odstotkov) je že preverila oziroma poiskala dodatne informacije na internetu preko tablice ali pametnega telefona, medtem ko so nekaj videli na televiziji. To je le nekaj ugotovitev iz raziskave o medijski potrošnji, ki sta jo raziskovalna družba Valicon in spletna medijska agencija iPROM v marcu in aprilu letos izvedli med 818 slovenskimi spletnimi uporabniki.

Foto: dreamstime

Uporabniki petino svojega časa, ki ga preživljajo na spletu, namenjajo uredniškim vsebinam na na novičarskih portalih in mobilnih aplikacijah. 19 odstotkov časa potrošijo za uporabniško ustvarjene vsebine, kot sta gledanje zabavnih video vsebin in uporaba družbenih omrežij,  17 odstotkov pa za različne storitve in informacije, na primer za brskanje po spletnih trgovinah in straneh z informacijami o izdelku ali storitvi ali brskanje po spletnih straneh na splošno. 38 odstotkov svojega časa slovenski uporabniki spleta namenijo tradicionalnim, nespletnim medijem, torej gledanju rednega tv-programa, branju tiskanih revij in časopisov ter poslušanju radia.

Kot še ugotavljata Valicon in iPROM, več kot 71 odstotkov vprašanih, ki dnevno spremljajo televizijo, hkrati uporablja internet. V ta namen jih 44 odstotkov uporablja prenosni računalnik, 39 odstotkov pametni telefon in tretjina tablico.

Matjaž Robinšak, direktor projektov in partner v podjetju Valicon, ob tem pravi, da je internet »razdrobljen« medij in se ga ne da neposredno primerjati s tradicionalnimi mediji, ki so v veliki večini uredniški. »Ne glede na to pa je dejstvo, da je povprečen uporabnik interneta več časa izpostavljen oglasom na internetu kot v drugih medijih. Digitalno oglaševanje ni samo oglaševanje v medijih z uredniškimi vsebinami, temveč tudi oglaševanje v storitvenem delu interneta in seveda marketing znotraj družbenih omrežij kot primer uporabniško ustvarjenih vsebin,« pojasnjuje Robinšak.