• Facebook
  • Twitter
  • RSS

The Cup 2012: Žižek navdušil udeležence

Danes imajo udeleženci petega medcelinskega oglaševalskega pokala The Cup v zimskem Istanbulu priložnost prisluhniti znanim mislecem, kot so Slavoj Žižek, Edward De Bono, Boris Podrecca in Joakim Jonason.

Danes imajo udeleženci petega medcelinskega oglaševalskega pokala The Cup v zimskem Istanbulu priložnost prisluhniti znanim mislecem, kot so Slavoj Žižek, Edward De Bono, Boris Podrecca in Joakim Jonason. Morda najtežje pričakovani govorec je bil slovenski filozof Žižek, ki je udeležencem festivala ponudil svoj vedno presenetljivi tok misli: »Oglaševanje potrebuje skrivnost kot kinder jajček igračko. Povabilo na kavo je povabilo na seks, če nimaš kave,« je v simbolnem jeziku nagovoril oglaševalce. Nekaj več kot 300 udeležencev težko pričakuje tudi večerno podelitev nagrad, ki so bo začela ob 20.30. Fotografije prvega dne dogodka si lahko ogledate tukaj.

Žižek je predavanje namenil vprašanju skritega sporočila v politiki, ljubezni, vojskovanju, družbenih akcijah, ameriški politiki in seveda oglaševanju. Vem, da vem. Vem, da ne vem. Ne vem, česa ne vem. Manjka pa četrti logični sklep: »ne vem, da vem,« ki izhaja iz nezavednega, iz fantazije. Fantazija ali domišljija je polje oglaševanja. Umetnost oglaševanja je posredovati sporočila, ki se jih potrošniki ne zavedajo, ki izhajajo iz želje, domišljije. Dobri oglasi so tisti, ki nam dajo to, za kar mislimo, da nočemo oziroma ne potrebujemo.

Smo v t. i. »post kapitalizmu«, kapitalizmu navidezne enakosti, sodelovanja, prostovoljne udeležbe. Cena je visoka. Vračamo se v čas dogovorjenih porok. Nimamo več časa za ljubezen (kot primer je Žižek izpostavil oglas za ženitveno posredovalnico, ki trdi, da bomo pri njih »padli v ljubezen brez padca« (to be in love without the fall). Seveda pa se pri tem ponudi vprašanje, ali je to sploh še ljubezen?

Oglaševanje Žižek deli v tri kategorije: klasično oglaševanje s predstavljanjem prednosti in lastnosti izdelka, izkoriščanje socialnega statusa izdelka in pa novost - life style oglaševanje, ki vodi v kulturni kapitalizem. Primer tega je blagovna znamka Starbucks, ki se oglašuje preko družbene odgovornosti (»fair trade«, del denarja za družbene akcije itd.) kar pa vodi v ideologijo - v komunizem, kjer je bila kava draga, vendar se je preko tega financiralo družbeno odgovorna dejanja.

Sam pravi, da ne mara trendov, kot so »eko«, »bio«, trend recikliranja in tako naprej, ker gre za zavajanje, za samoodpuščanje potrošnika, ki se ob pitju kave iz Starbucksa počuti bolje, ker ima občutek, da s svojim početjem ne dela nič slabega, še več, da s tem pomaga, kar pa je seveda lažno oz. zavajajoče.

Žižek je nastop končal z besedami, da oglaševalci niso slabi ljudje, da pa bi bil vesel, če bi delali dobre oglase, ki bi ljudi tudi malo razsvetlili.

Zanimivost: Na vprašanje, kje kupuje obleke, je povedal, da oblek ne kupuje. Oblači se v majice, ki jih dobi na kongresih, hlače mu podarijo sorodniki, sam pa denar troši za bolj vznemirljive stvari, na primer za piratske DVD-je. Pravi, da je zato tudi prišel v Istanbul – po nakup piratskih DVD-jev.