• Facebook
  • Twitter
  • RSS

Vesolje označb

Poleg vseh certifikatov, nagrad in priznanj, ki temeljijo na javnomnenjskih raziskavah potrošnikov v Sloveniji, in smo jih našteli v prispevku v prejšnji številki MM-a, so na slovenskem trgu prisotni tudi certifikati in označbe, ki jih podeljujejo različne državne institucije in podjetja (Gospodarska zbornica Slovenije, Biotehniška fakulteta, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS in podobno).

Postavlja se ključno vprašanje, katere označbe v tem vesolju označb, ki jih potrošnik opazi na embalaži izdelka ali oglasu podjetja, so zanj dejansko pomembne in relevantne.

Ti certifikati in označbe temeljijo na preverjanju izpolnjevanja standardov na področjih kakovosti pridelave, predelave in sestave, preverjenemu poreklu in posebnostih ter zagotavljajo kakovost izdelkov oziroma storitev. Tokrat smo na Mediani izbrali nekaj najpogostejših označb, ki jih lahko potrošniki opazimo na embalažah izdelkov na trgovskih policah in v katalogih. V večini primerov gre za živilske in prehrambene izdelke.

IZBRANA KAKOVOST SLOVENIJE

Izbrana kakovost je shema kakovosti v okviru nacionalnega projekta Naša super hrana. To je skupni projekt države (Ministrstva za kmetijsko, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije) ter sektorjev, ki so vstopili v promocijo, in je namenjen kmetijskim pridelkom. Shema Izbrana kakovost Slovenije se nanaša na sestavo, okolju prijazno pridelavo, kakovost surovin, dobrobit živali, posebno zdravstveno varstvo živali, način krmljenja, dolžino transportnih poti, predelavo, hitrost predelave surovin oziroma čim krasnejšo obdelavo pri skladiščenju in transportu. Označbo Izbrana kakovost  za zdaj nosijo mleko in mlečni izdelki, sveže perutninsko in goveje meso ter sadje, tisto, ki izpolnjujejo vse specifikacijske zahteve in je prejelo certifikat za shemo Izbrana kakovost. Znak zagotavlja slovensko pridelavo in/ali predelavo izdelka, njegovo kakovost ter reden nadzor v obratih pridelovalcev in predelovalcev. Certifikacijski organi, ki izvajajo postopke certificiranja, so Berau Veritas, Inštitut za kontrolo in certifikacijo UM ter Inštitut za kontrolo in certifikacijo v kmetijstvu in gozdarstvu Maribor. Promocija sheme je financirana tako s strani pridelovalcev in predelovalcev v posameznem sektorju kot tudi s strani ministrstva. (https://www.nasasuperhrana.si/za-potrosnike/sheme-kakovosti/izbrana-kakovost/)

Poleg Izbrane kakovosti pa je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ustvarilo še naslednjih šest shem kakovosti, pri čemer je vsaka od njih označena s svojim znakom ali označbo. Vsako od njih lahko ponudniki uporabljajo za označevanje na svojih izdelkih ob pogoju, da izpolnjujejo zahteve, ki jih predpisuje posamična shema kakovosti. Ti proizvodi so deležni tudi stalnega dodatnega nadzora. Prve štiri sheme kakovosti so evropske in veljajo na enotnem evropskem trgu ter so predpisane z evropskimi uredbami, zadnji dve (ter Izbrana kakovost) pa so nacionalne in predpisane z Zakonom o kmetijstvu. Pridelovalci in predelovalci za prejem in uporabo označb poravnajo stroške certificiranja, ki jo vodijo certifikacijski organi. Stroški certificiranja so sestavljeni iz osnovnega prispevka ter stroškov nadzora in certifikacije. Slednji so odvisni od velikosti površin proizvajalca, količine poljščin, ali gre za skupinsko ali individualno pridelani proizvod, od posamezne sheme kakovosti ter časa, potrebnega za ocenjevanje nadzor, gibljejo pa se od 80 do 600 €.

ZAŠČITENA GEOGRAFSKA OZNAČBA

Zaščitena geografska označba (ang. Protected Geographical Indication) je evropska shema kakovosti, ki zajema pridelke ali živila, ki izvirajo iz določene regije, kraja ali države. Označena živila iz točno določene pokrajine ali kraja predstavlja kot tista, ki jih odlikujejo posebna kakovost, sloves in druge značilnosti geografskega območja. To so kmetijski pridelki in živila, pri katerih vsaj ena od faz proizvodnje (pridelava ali predelava) poteka na točno določenem geografskem območju, surovine pa lahko izvirajo z drugega območja. Slovenija se ponaša z izjemno raznolikostjo pokrajine, ki predstavlja tudi vir različnih lastnosti pridelkov in izdelkov. Zaščiteno geografsko označbo pri nas nosijo kraški pršut, prleška tünka,  ptujski lük, štajersko-prekmursko bučno olje in drugi izdelki. (https://www.nasasuperhrana.si/za-potrosnike/sheme-kakovosti/zascitena-geografska-oznacba/)

ZAŠČITENA OZNAČBA POREKLA

Podobno kot zaščitena geografska označba je tudi ta (ang. Protected Designation of Origin) evropska shema kakovosti. Prav tako zajema pridelke ali živila, ki izvirajo iz določene regije, kraja ali države, pri čemer je povezava med geografskim območjem in končnim proizvodom bolj tesna kot pri zaščiteni geografski označbi. Vsi postopki pridelave in predelave kmetijskih izdelkov s to označbo potekajo na predpisanem geografskem območju, iz katerega izhajajo tudi vse uporabljene surovine. Na lastnosti takšnega kmetijskega pridelka ali živila bistveno vpliva geografsko okolje, ki vključuje naravne in človeške dejavnike, kot so podnebje, kakovost tal, lokalno znanje in izkušnje (npr. kraška burje, gorski pašniki ipd.). Nekateri od izdelkov, ki nosijo zaščiteno označbo porekla pri nas, pa so bovški sir, ekstra deviško oljčno olje slovenske Istre, kočevski gozdni med, piranska sol, sir tolminc itd. (https://www.nasasuperhrana.si/za-potrosnike/sheme-kakovosti/zascitena-oznacba-porekla/)

EKOLOŠKI PROIZVODI

Kmetijske izdelke oziroma živila, ki se tržijo v Sloveniji, se mora označevati z enotno označbo ekološki in to le potem, ko je bil kmetijski pridelek oziroma živilo pridelano oziroma predelano v skladu s Pravilnikom o ekološki pridelavi kmetijskih pridelkov oziroma živil. Ekološko kmetijstvo je oblika kmetovanja, kjer se celostno dopolnjujeta rastlinska pridelava in reja živali ter s tem sledenje naravnim metodam in kroženju snovi v naravi. Uporaba lahkotopnih gnojil, pesticidov, gensko spremenjenih organizmov in proizvodov, pridobljenih iz teh organizmov in različnih regulatorjev rasti, ni dovoljena. (https://www.nasasuperhrana.si/za-potrosnike/sheme-kakovosti/ekoloski-proizvodi/)

ZAJAMČENA TRADICIONALNA POSEBNOST

Zajamčena tradicionalna posebnost (ang. Traditional Speciality Guaranteed) je prav tako evropska shema kakovosti, s katero se zaščiti predvsem receptura ali način pridelave ali predelave. Sama proizvodnja ni omejena na določeno geografsko območje; te kmetijske pridelke ali živila lahko namreč proizvajajo vsi, ki se držijo predpisane recepture, postopka in oblike. To so prekmurska gibanica, idrijski žlikrofi, belokranjska pogača in slovenska potica. (https://www.nasasuperhrana.si/za-potrosnike/sheme-kakovosti/zajamcena-tradicionalna-posebnost/)

OZNAČBA VIŠJE KAKOVOSTI

To je nacionalna shema kakovosti in zajema kmetijske pridelke in živila, ki so po svojih lastnostih boljši od istovrstnih kmetijskih pridelkov oziroma živil in odstopajo od njihove minimalne kakovosti, če je ta predpisana. V praksi to na primer pomeni večji sadni delež v izdelku od predpisanega ali pa da so izdelana brez dovoljenih aditivov in podobno. (https://www.nasasuperhrana.si/za-potrosnike/sheme-kakovosti/oznacba-visje-kakovosti/)

INTEGRIRANA PRIDELAVA

Tudi integrirana pridelava je nacionalna shema kakovosti. Integriran način pridelave pomeni naravi in potrošniku prijaznejše kmetovanje, iz katerega ob nadzorovani uporabi gnojil in predpisanih fitofarmacevtskih sredstev izhajajo visoko kakovostni pridelki. Bistvena cilja integrirane pridelave sta uravnoteženo izvajanje agrotehničnih ukrepov in ohranjanje biotske raznovrstnosti. Kontrolirana pridelava in certificiranje pridelkov dajeta potrošnikom zagotovilo, da proizvodi ustrezajo standardom kakovosti ter predvsem zagotavljajo pridelavo zdravstveno neoporečne – varne in kakovostne hrane. (https://www.nasasuperhrana.si/za-potrosnike/sheme-kakovosti/integrirana-pridelava/)

PRVOVRSTNA KAKOVOST

Oznako prvovrstna kakovost nosijo izdelki, preverjeni na Biotehniški fakulteti v Ljubljani. Izdelki so preverjeni na osnovi Pravilnika o ocenjevanju kakovosti mleka in mlečnih izdelkov GIZ mlekarstva Slovenije po 20-točkovnem sistemu, pri čemer izdelki od 17 do 20 točk sodijo v 1. in ekstra kakovostni razred. Kakovost živila je skupek lastnosti, med katerimi po pomembnosti izstopata deklarirana sestava in senzorična kakovost. Oceno senzorične kakovosti sestavljajo ocena za videz, barvo, vonj, okus in teksturo izdelka. Znak prvovrstna kakovost lahko prejmejo samo izdelki, ki po strokovni oceni sodijo v prvi kakovostni razred. Senzorična analiza je prepoznavanje, opisovanje in ocenjevanje lastnosti živila s človeškimi čutili. Analizo izdelkov opravijo specializirani strokovni ocenjevalci, ki imajo poleg upoštevanja mednarodnih standardov za izvajanje senzorične analize tudi znanje in izkušnje s področja tehnologije mleka in mlečnih izdelkov. Informacij o plačljivosti te oznake nismo dobili, s prejemom oznake za svoje mlečne izdelke pa se hvali zgolj Mercator. (https://www.mercator.si/mercator-znamke/mleko-mercator-dobro-slovensko-mleko/izdelki-prvovrstne-kakovosti/)

ZPStest

ZPStest je revija, ki jo mesečno izdaja Zveza potrošnikov Slovenije. V vsaki izdaji se osredotočijo na nekaj vrst izdelkov (v oktobrski izdaji 2019, na primer, so bili to žepni robčki, kreme za roke, sušilniki perila, zimske pnevmatike in prenosne ogrevalne naprave) in med seboj primerjajo različne blagovne znamke te vrste izdelkov. Izvajajo primerjalno testiranje, pri čemer se držijo pravil, ki jih je postavila organizacija ICRT (International Consumer Research & Testing), katere članica je tudi Zveza potrošnikov Slovenije. Izdelke testirajo anonimno, neodvisno od želja ali potreb ponudnikov, in nenapovedano. Ponudnike o testu namreč obvestijo šele potem, ko so rezultati že znani. Vzorce kupijo kot navadni, povprečni potrošniki. Pri testiranju sodelujejo z neodvisnimi strokovnjaki in akreditiranimi laboratoriji ter drugimi neodvisnimi izvajalci (inštituti, skupinami potrošnikov …). Imen laboratorijev in drugih sodelavcev pri testu zaradi zagotavljanja njihove neodvisnosti ne razkrivajo javnosti. Dobro ocenjeni so na primer pralni stroj Gorenja, pomivalni stroj Beko, Hoferjeve alkalne baterije, ABC sir, GMG lesni peleti itd. (https://www.zps.si/index.php/revija-zpstest/primerjalno-testiranje/4938-kako-testiramo-potronike-organizacije-dodatna-pojasnila)

»Odlična sveža slaščica«, »odlični pekovski izdelek« in »testenine odlične kakovosti«

Toso priznanja, ki jih Gospodarska zbornica Slovenija, natančneje Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij, podeljuje proizvajalcem za izdelke posebne kakovosti. Vsako leto izvedejo ocenjevanje kruha, pekovskega peciva, testenin, keksov in svežih slaščic pekarskih podjetij. Podjetja na ocenjevanje prijavijo tiste izdelke, za katere so prepričana, da so vredni zlatega odličja. Neodvisna komisija, v kateri so različni strokovnjaki s pekarskega področja, po posebni ocenjevalni lestvici oceni pripravljene anonimne izdelke in potrdi ali ovrže opisane lastnosti. Komisija ocenjuje zunanji videz izdelka, lastnosti skorje in sredice ter vonj in okus. Ker morajo podjetja kakovost nagrajenih izdelkov zagotavljati vse leto, jih komisija še dvakrat v tekočem letu naključno preveri tudi na trgovskih policah in jih opozori na morebitne napake. Leta 2018 so bili člani komisije predsednik dr. Tomaž Požrl, Dušan Berglez, Jona Repe, Robert Jovanovič in Mojca Kirn. Podjetja in pridelovalci svoje izdelke prijavijo na ocenjevanje in poravnajo prijavnino v višini 244 evrov na prijavljeni izdelek za člane sekcije za pekarstvo pri Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij ter 488 evrov za nečlane. Zlata priznanja za odlične pekovske izdelke, sveže slaščice ali testenine so v letu 2019 prejele naslednje pekarne in proizvajalci:  Baškovič, Don Don, Hlebček, Mercator, Mlinotest, Pečjak, Pekarne Ptuj, Rudnidis, Spar Slovenija, Žito itd. (https://www.gzs.si/LinkClick.aspx?fileticket=h248-0Hb9qE=&portalid=32)

Namen ni privabljanje kupcev, temveč ustrezanje standardom kakovosti

Našteti certifikati in označbe se od priznanj in certifikatov, ki smo jih našteli v članku v prejšnji številki MM-a (Best Buy, Izbran produkt leta, Trusted Brand ipd.), razlikujejo tako po metodologiji in načinu podeljevanja kot tudi po pomenu in vlogi. Ti temeljijo na javnomnenjskih raziskavah, ki jih izvajajo raziskovalne hiše in inštituti, certifikati in označbe, našteti v tem članku pa, kot opisano, na določenih standardih in strokovnih ocenjevanjih ter jih podeljujejo uradne državne institucije in družbe. Merila za ocenjevanje in samega ocenjevanja torej ne opravlja javnost, temveč strokovnjaki z določenega področja, ki na podlagi pravilnikov, standardov in ocenjevanj presojajo o prejemnikih, zaslužnih določene označbe ali certifikata. Tudi vloga navedenih označb v prvi vrsti ni privabljanje kupcev, temveč zagotavljanje, da določen izdelek ali podjetje ustreza standardom kakovosti, načinu proizvodnje in/ali porekla. Seveda se postavlja ključno vprašanje, katere označbe v tem vesolju označb, ki jih potrošnik opazi na embalaži izdelka ali oglasu podjetja, so zanj dejansko pomembne in relevantne ter do katere mere vsi omenjeni certifikati, nagrade, priznanja in označbe prepričajo kupca v nakup. Vprašanju percepcije in zaupanju označb se bomo posvetili v naslednjem članku, v katerem bomo prikazali izsledke raziskave, ki jo bomo izvedli na Mediani.