• Facebook
  • Twitter
  • RSS

Formitas postal ambasador »goodvertisinga« v regiji

Koncept trajnostnih pristopov v poslovanju oziroma »goodvertisinga« v agenciji Formitas navajajo kot svojo strateško usmerjenost za leto 2020.

Saša Leben, direktorica Formitasa, in naslovnica knjige knjiga Thomasa Kolsterja, danskega govorca in avtorja, z naslovom »Junakova past« (»The Hero Trap«). Knjiga bo osnova strateške usmerjenosti Formitasa.

»Leta 2020 smo postali edini in prvi predstavniki Goodvertising za regijo Adriatik. Naša naravnanost k družbeno odgovornim akcijam in poslovnim modelom je globoko v našem razmišljanju in jedru znamke, podjetja ter kulturi naše organizacije. Edini logični korak  je bil začetek delovanja v tej smeri,« pojasnjuje Saša Leben, ki je 1. januarja 2020 postala direktorica skupine Formitas. Povod za novo strateško usmerjenost agencijske skupine je pogosto napačno razumevanje družbene odgovornosti, ki jo po besedah Lebnove prevečkrat enačijo s sponzorstvi in donacijami.

»Strinjali smo se, da je koncept družbeno odgovornega oziroma trajnostnega delovanja podjetij prava smer in da je čas, ko se morajo podjetja zavedati, da je njihova obveza in hkrati velika priložnost, da z uvajanjem trajnostnih pristopov v svoje poslovne procese in izdelke prispevajo k reševanju izzivov, s katerimi se danes srečuje ves planet.« Poudarja, da je odgovornost  za spremembe v rokah podjetij, oglaševanja in izdelkov, moč končne izbire pa je v rokah kupcev. Kupec je tisti, ki bo z nakupom nagrajeval in podpiral prav tiste segmente poslovanja, izdelke ali podjetja, ki imajo trajnost in odgovornost ter etičnost v vsakem delu svojega delovanja. Iskanje »dobre prakse« jih je tako pripeljalo do koncepta »goodvertisinga« in njegovega idejnega vodje Thomasa Kolsterja.

»Ogromno primerov dobre prakse kaže, da se podjetja danes v svojih komunikacijah precej aktivno usmerjajo v družbena in okoljska vprašanja. Zdi se, da to počno predvsem zato, ker je to močan trend v svetu. Thomas Kolster pravi, da podjetja v večini to počno precej površno, in ljudje na njihove aktivnosti reagirajo podobno kot 'čebele, ki nezaupljivo letajo okrog lonca polnega medu'. Posledično potrošniki na ta prizadevanja prepogosto gledajo kot na poceni marketinške poteze, katerihnamen je samo to, da bi jih podjetja prepričala, da bi kupili še več,« navaja Saša Leben. 

Thomas Kolster aka Mr Goodvertising pravi, da gre dobiček lahko z roko v roki z ljudmi. Na 27. SOF-u smo ga vprašali, kaj je boljši namen, da podjetja plačujejo davke ali ustvarjajo družbene kampanje?

Pri konceptu »goodvertisinga« zato kot ključno poudarjajo iskreno in aktivno izražanje pravega namena znamke (t. i. »brand purpose«), ki se smiselno in pristno vklopi v življenje ljudi. Potrošniki danes namreč nočejo biti zgolj pasivni opazovalci družbenega dogajanja, ampak želijo biti aktivni udeleženec teh procesov. »Želijo imeti zelo konkreten odnos z znamkami, ki so iskreno pripravljene prispevati k spremembam, ki nas bodo vodile v prijaznejši jutri. In seveda, prijaznejši jutri je povezan tako s trajnostnim in ekološkim delovanjem kot z izdelki in znamkami, ki omogočajo izogibanje vnosov zdravju manj primernih snovi v organizem ter tudi z razvojem konceptov, ki širijo blaginjo v družbi,« pojasnjuje Lebnova. Praktiki oglaševanja v dober namen tako v ospredje postavljajo ljudi, ki se zavedajo, da so odgovorni za svoje življenje in srečo, se z njimi povežejo in jih vključijo v svoje delovanje.

Gospod »Goodvertising« pripravlja novo knjigo

Osnova strateške usmerjenosti Formitasa bo prihajajoča knjiga Thomasa Kolsterja, danskega govorca in avtorja, z naslovom »Junakova past« (»The Hero Trap«). Osredotoča se na dodajanje nove dimenzije trajnosti znamkam in organizacijam, koncept in metodologija pa se ne nanašata le na blagovne znamke in izdelke, ampak jo je mogoče prenesti tako na kulturo podjetja in talente kot tudi vse pomembne dejavnike, ki tvorijo celoto nekega podjetja. »To je pomembno predvsem za podjetja, ki na naših trgih delujejo v skladu z globalnimi usmeritvami in so zavezana delovati skladno z splošno strategijo ali usmerjenostjo podjetja. Naša metodologija poišče stično točko med globalno in lokalno usmeritvijo, kjer lahko z novimi dimenzijami tej dodamo trajnostno in družbeno odgovorno delovanje, ki pa je kljub vsemu v skladu s krovnimi usmeritvami podjetja,« še dodaja Lebnova.