• Facebook
  • Twitter
  • RSS

Blagovna znamka s tradicijo, ki se ne boji novih izzivov

Steklarna Hrastnik je eno od tistih slovenskih podjetij, ki se je kljub dolgoletni tradiciji odločilo za vstop v nov segment, kar se je izkazalo za odlično odločitev. Jeseni 2015 so se namreč odločili, da vstopijo na področje parfumske in kozmetične embalaže.

Maja Lapajne, direktorica marketinga v Steklarni Hrastnik, poudarja, da so na področju steklarstva prav tako ključne dobre oziroma karizmatične zgodbe, za kar si prizadevajo tudi sami. vse foto: arhiv Steklarne Hrastnik

»V tem smo prepoznali pravo tehnološko in tržno strategijo, čeprav priznamo, da na začetku nismo vedeli, da se spuščamo v tako zelo zahteven segment,« pravi Maja Lapajne, direktorica marketinga v Steklarni Hrastnik. Ker se parfumski trg deli na tri dele (cenovno najugodnejše, srednje drage in prestižne parfume), so se odločili, da se bodo večinoma osredotočili na višji srednji razred. »Naša ambicija je bila, da se postavimo na zemljevid parfumske embalaže, naše strateške usmeritve za prihodnost pa so, da v tem višjem srednjem razredu čim bolj rastemo. Povečevati nameravamo svoje kapacitete in tržni delež na področju sodelovanja z lastniki blagovnih znamk ter prodajo svoje lastne kolekcije,« pravi Maja Lapajne.

Kozarec Polaris, oblikovan in izdelan v Steklarni Hrastnik, je bil ekskluzivni kozarec ljubljanskega festivala gina.

Povezava z vodilno organizacijo s področja parfumerije

Poudarja, da so na področju steklarstva prav tako ključne dobre oziroma »karizmatične« zgodbe, za kar si prizadevajo tudi sami. Francoski trg je na področju parfumerije eden od vodilnih in razmišljali so, kako prodreti tja. Uspelo jim je skleniti dogovor o dolgoročnem sodelovanju z organizacijo The Fragrance Foundation France, za katero so izdelali skulpturo za najprestižnejšo nagrado na področju parfumerije FiFi. Skulpturo, totem parfumskih stekleničk, je Steklarna Hrastnik ustvarila v sodelovanju s priznano oblikovalko Sylvie de France in podjetjem Quadpack. Izdelali so jo iz trajnostnih materialov – stekla, lesa in organskega bombaža. Kot pravijo, odraža vrhunskost v oblikovanju, izdelavi in odgovornost do okolja.

Pametna steklenička za parfum je projekt, ki so ga izpeljali v sodelovanju s slovenskim start-upom Perfume-Tech.

»Nagrada FiFi se podeljuje za izjemne dosežke na področju parfumerije, ki so bili na trgu predstavljeni v preteklem letu in izstopajo zaradi dišave, embalaže ali komunikacije. Ker gre za nagrajevanje odličnosti in inovativnosti na področju parfumerije, so si v fundaciji želeli, da bi to odražala tudi skulptura, poleg tega pa je morala biti trajnostno zasnovana. Izbira stekla in lesa kot trajnostnih materialov je bila logična, izziv pa je je predstavljala 'nadgradnja', torej, kako izdelati takšno skulpturo, ki bo s svojo transparentnostjo izražala idejo, da dišava prinaša svetlobo,« so izpostavili v Steklarni Hrastnik.

Pametna steklenička in inovativna dišava za dom

Maja Lapajne je v pogovoru za MM izpostavila še dve zanimivi zgodbi, ki so se ju lotili. Prva je tako imenovana »smart perfume bottle«, pametna steklenička za parfume, ki so jo zasnovali v sodelovanju s slovenskim start-upom Perfume-Tech. Gre za parfumsko stekleničko Steklarne Hrastnik, pri kateri je inovacija v elektronsko gnanem razpršilcu parfuma na dotik, ki se povezuje s pametnimi napravami. Na ta način dobijo proizvajalci informacije o navadah glede uporabe parfuma, uporabnik pa inovativno personalizirano uporabniško izkušnjo. Predstavili so jo na letošnjem sejmu Luxe Pack v Monaku, kjer so poželi veliko zanimanja.

V Steklarni Hrastnik so enemu od svojih izdelkov, parfumski steklenički Andy, dodali prav posebno dodano vrednost. Vanjo so ujeli svojo dišavo za dom Echo, za katero pravijo, da diši po vrednotah podjetja. Steklenička Andy iz kolekcije »High Glass Perfumes« je izdelana iz enega od najčistejših vrst stekla na svetu, krasi pa jo vijuga idrijske čipke.

Druga inovacija pa je njihov parfum za dom, ki so ga lani podarjali kot poslovno darilo za novo leto. »Gre za dišavo za dom v lastni steklenički, ki promovira vrednote našega podjetja, v katere verjamemo – čistost, srce in strast. Ta dišava je bila popolnoma marketinški projekt in ne tržni izdelek, saj ni bila v prosti prodaji,« pravi sogovornica.

Marketinško usmerjeni v tujino

Najpomembnejši trgi, na katerih so aktivni, so Italija, Velika Britanija, Nemčija in Francija. »V Franciji je zelo priljubljen konjak, v Veliki Britaniji in na Irskem pa trenutno prevladujeta gin in viski. Gin je pravzaprav zelo v trendu po vsem svetu. Priljubljen je tudi zato, ker gre za destilirano pijačo, do katere pridete relativno hitro. Viski in konjak pa morate starati, kar pomeni, da zahtevata daljši čas in večji finančni vložek. Čedalje zanimivejši pa postaja tudi rum, ki naj bi bil kmalu tako priljubljen, kot je danes gin,« o tržnih priložnostih v omenjenih državah pripoveduje Maja Lapajna.

Kot pravi, je približno 98 odstotkov njihove proizvodnje namenjene izvozu in temu primerno prilagajajo tudi marketinške aktivnosti. »Pravzaprav bi lahko rekli, da smo marketinško aktivni samo zunaj Slovenije. Veliko smo prisotni na sejmih; nedavno smo sodelovali na sejmu Luxe Pack v Monaku, ki je eden od najpomembnejših sejmov s področja luksuzne embalaže. Tu ne gre le za steklo, ampak tudi za dodatke k steklenicam, zamaške, sekundarno embalažo in dekoriranje. Konec oktobra smo bili eden od partnerjev na londonski konferenci Spirits Strategies & Innovation, konec novembra gremo v Cognac na dogodek VS Pack, januarja pa v Pariz,« našteva sogovornica.

 Blagovna znamka gina Monologue je letos prejela oblikovalsko »rdečo piko«. Steklenico, potisk in kartonast tulec za steklenico so oblikovali v agenciji Futura DDB, samo steklenico pa so izdelali v steklarni Hrastnik. »Steklenico so izdelali iz zelo čistega stekla, nanj pa smo odtisnili dekor, ki temelji na enostavnosti in tipografski urejenosti. Posebnost na steklenici je prosojen žajbljev list na zadnji strani, saj ga s sprednje strani zaradi tekočine v steklenici vidimo močno povečanega,« je za MM takrat povedal kreativni direktor Žare Kerin.

Na sejmih in dogodkih se poskušajo povezati z drugimi podjetji, na primer s Steklarno Rogaška (s katero so med drugim sodelovali na dnevih inovacije na Škotskem), za katero pravijo, da ni njihova konkurenca, ampak se med seboj dopolnjujejo. »Na ta način lahko veliko dosežete pri racionalizaciji stroškov. Če organiziramo dogodek za potencialne kupce in združimo enega dekoraterja, enega proizvajalca zamaškov, Rogaško in nas, optimiziramo stroške in hkrati predstavimo več stvari, kar je zanimivejše tudi za obiskovalce. Namesto enega lahko izvedemo štiri dogodke,« pojasnjuje.

Steklo je »muhasto«, zato ga ne more oblikovati »kar vsak«

V Steklarni Hrastnik sicer posle večinoma sklepajo tako, da lastnik blagovne znamke najame oblikovalsko agencijo, ki nato zasnuje skico steklenice. Naročnik nato pride do steklarne in naroči zasnovano steklenico, a je pri tem po besedah sogovornice potrebnega precej dodatnega usklajevanja. Da bi 'preskočili' posrednika, torej agencijo, in zmanjšali obseg usklajevanja, so začeli kupcem ponujati tudi svoj lasten dizajn. Zaposleno imajo produktno oblikovalko, sodelujejo pa še z zunanjim oblikovalcem in grafično oblikovalko. »Res pa je, da pri snovanju steklenic za lastno kolekcijo še vedno sodelujemo tudi z zunanjimi oblikovalskimi agencijami, saj na področju embalaže obstajajo agencije, ki so specializirane prav za ta sektor. V Veliki Britaniji, na primer, so agencije, ki oblikujejo le steklenice za žgane pijače; nekatere so celo specializirani samo za oblikovanje steklenic za viski. Ker je trg resnično velik, se lahko specializirajo. Naše kolekcije so večinoma osredotočene na dva nišna segmenta in zato izbiramo tiste agencije, ki imajo to nišno znanje. Pri nas, v Sloveniji, je trg manjši in oblikovalci morajo pokrivati vse. Ima pa steklo tudi zelo veliko specifičnih lastnosti, ki jih je treba upoštevati na področju oblikovanja. Steklo je izredno muhast material in steklenic ne more oblikovati kar vsak, čeprav na videz morda deluje tako. Veliko je pravil, ki jih mora oblikovalec poznati,« opozarja Maja Lapajne.

 Za organizacijo The Fragrance Fundation France so izdelali skulpturo za najprestižnejšo nagrado na področju parfumerije FiFi. Skulptura, na kateri so reliefno upodobljene parfumske stekleničke, je rezultat vrhunske tehnologije in znanja hrastniških steklarjev. Odlikujejo jo tudi izjemna optika, čistost stekla in natančen odtis oblik stekleničk. 

Na vprašanje, v kolikšni meri sodelujejo s slovenskimi oblikovalci, odgovarja, da precej malo. »Prej kot to, da bi mi sami pristopili do določenega slovenskega oblikovalca, se zgodi, da pride do sodelovanja preko naročnika. Takšen primer je bil, na primer, gin Monologue, katerega steklenico je oblikoval Žare Kerin, mi pa smo jo izdelali.« Ko so imeli še ročno proizvodnjo, so sodelovali tudi z mednarodno priznanim in večkrat nagrajenim slovenskim oblikovalcem Gregorjem Žakljem, ki je za Oljarno Kocbek ustvaril celoten dizajn – od logotipa in klasičnih steklenic do ekskluzivne steklenice »Luxury Black Bottle«, v kateri je bilo olje za 500 evrov.

Ponosni na nagrade in usmerjenost v trajnostni razvoj

Za steklenico gina Monologue je agencija Futura DDB, z že omenjenim kreativnim direktorjem Žaretom Kerinom na čelu, letos prejela prestižno nagrado red dot za oblikovanje blagovnih znamk in komunikacij. To ni edina »rdeča pika« za izdelke Steklarne Hrastnik, saj so jo leta 2016 dobili za posodice Puzzle, plod lastnega znanja in dizajna, v katerih so združili estetsko in uporabno vrednost. Posodice v obliki sestavljanje so kot prvi 3D-stekleni izdelek na svetu lahko zaživele šele ob tehnično dovršeni izdelavi in trdnosti stekla, proizvedenega v Steklarni Hrastnik.

Po besedah Maje Lapajna se razveselijo prav vsake nagrade, saj menijo, da so dobro promocijsko sredstvo, trudijo pa se za drugačne načine promocije. »Vsi poznamo klasična orodja tržnega komuniciranja, ampak lepo je sodelovati tudi pri malce drugačnih zgodbah. Takšen je, na primer, idejni natečaj #GlassRepurpose, ki smo ga skupaj z Muzejem za arhitekturo in oblikovanje razpisali kot sponzor 26. bienala oblikovanja,« omenja sogovornica. Kot družbeno odgovorno podjetje so si zastavili tehtno vprašanje: kaj se zgodi z njihovimi izdelki iz stekla, ko je njihov prvotni namen uporabe končan in življenjski cikel izdelka zaključen? Kakšno ponovno vrednost lahko ustvarijo z že uporabljeno večjo količino steklenic? To je bil ključni izziv za udeležence natečaja, ki so jih pozvali k temu, da razvijejo idejo drugačnega namena uporabe zavrženih steklenic. Iskali so izvirne, nevsakdanje ideje s tržnim potencialom in v skladu z načeli trajnostnega razvoja. »Družbena odgovornost oziroma trajnostni razvoj je ena od temeljnih usmeritev Steklarne Hrastnik na vseh področjih, tudi kar zadeva tehnologijo. Prizadevamo si, da vedno vlagamo v okolju prijazno tehnologijo. Steklo je že samo po sebi material, ki je neskončno reciklabilen – za razliko od plastike, ki se lahko reciklira le enkrat. Pa vendar mora tudi steklo opraviti svojo 'domačo nalogo' na področju zbiranja stekla, ki je slabše razvito kot zbiranje plastike. Pri nas je prisoten še dodaten problem, da ne moremo kar vsakega stekla vzeti nazaj, saj imamo določeno formulo za čistost. Naše steklo je namreč eno od najčistejših – ne le da je lepo na pogled, ampak tudi ne vsebuje skoraj nič težkih kovin. Ena stvar je reciklabilnost in vračanje steklenic nazaj v isti cikel oziroma polnitev, druga stvar pa je, da damo steklenici novo življenje. Omenjeni natečaj se nam je zato zdela odlična ideja in če morda tokrat ne bo povsem uspel, pa ga bomo v prihodnosti zagotovo nadgradili,« so odločeni v Steklarni Hrastnik.

»Izbira stekla in lesa kot trajnostnih materialov je bila logična, izziv pa je je predstavljala 'nadgradnja', in sicer kako izdelati skulpturo, ki bo s svojo transparentnostjo izražala idejo, da dišava prinaša svetlobo,« so izpostavili v Steklarni Hrastnik.