• Facebook
  • Twitter
  • RSS

Vsak konec pomeni tudi nov začetek

Eden od dogodkov, ki so najbolj zaznamovali letošnjo jesen, je stečaj slovenskega letalskega prevoznika Adria Airways. Iz prve roke smo preverili, kaj to pomeni za Fraport Slovenija, ki upravlja ljubljansko letališče.

Foto: Peter Irman, arhiv Fraport Slovenija

»Poslovno ima stečaj Adrie Airways, ki je pri nas ustvarila približno polovico prometa, za nas dve vrsti posledic – izpad prometa in finančne posledice. Praznine pa ne čutimo le na poslovnem področju. Adria je bila naša najpomembnejša poslovna partnerica od odprtja letališča leta 1963 dalje. Z zaposlenimi iz Adrie Airways smo odlično sodelovali; so dobri strokovnjaki in bili so naši kolegi,« je za MM povedala Brigita Zorec, vodja korporativnega komuniciranja v družbi Fraport Slovenija.

»Slovenija s stečajem Adrie Airways ni izgubila povezave s svetom, kot fatalistično komentirajo nekateri,« pravi Brigita Zorec, vodja korporativnega komuniciranja v družbi Fraport Slovenija.

Kljub trenutnemu stanju pa se zavedajo, da vsak konec vedno predstavlja tudi nov začetek. S stečajem Adrie Airways so se za Fraport Slovenija odprle nove poslovne priložnosti. Najprej so se usmerili na letalske prevoznike, ki lahko zagotovijo povezave do pomembnih evropskih vozlišč – to so predvsem družbe iz združenja Star Alliance. Pogovarjajo se še s številnimi drugimi letalskimi prevozniki; med njimi so tudi nizkocenovni. Pravijo, da bodo večino letalskih povezav nadomestili že do takrat, ko bo začel veljati poletni vozni red (konec marca 2020), čez leto in pol pa pričakujejo, da bo mreža povezav z ljubljanskega letališča primerljiva z današnjo.

Ključna je jasna in hitra komunikacija

Odpovedi in zamude letov zaradi težav Adrie so se stopnjevale že skozi vse poletje, vrhunec pa so doživele s prizemljitvijo flote in na koncu s stečajem. »Ni skrivnost, da nas stečaj ni presenetil in smo se nanj vnaprej dobro pripravili tudi po komunikacijski plati. Naša sporočila so bila jasna: obžalujemo stečaj pomembnega poslovnega partnerja, a hkrati trdno verjamemo v nadaljnjo rast prometa na svojem letališču. To smo podkrepili s takojšnjo napovedjo novih povezav in dejstvom, da ne glede na občuten izpad prometa izdatno vlagamo v posodabljanje letališke infrastrukture – predvsem v nov potniški terminal. Jasna in hitra komunikacija je bila v tem obdobju ključna, z njo pa smo se osredotočili tako na zaposlene kot tudi na potnike in medije,« pravi Brigita Zorec.

Dodaja, da se zavzeto trudijo, da bi izgubljeni promet in letalske povezave čim prej nadomestili: »Slovenija ni izgubila povezave s svetom, kot fatalistično komentirajo nekateri. Od 29-ih povezav v poletnem voznem redu jih je s prenehanjem letenja Adrie iz te mreže nepokritih ostalo osem. Vse od teh osmih za povezljivost Slovenije niti niso ključne. Preostalih deset letalskih prevoznikov, ki letijo k nam, se je takoj odzvalo z večjimi letali in dodajanjem letov. Okrepilo se je tudi zanimanje novih prevoznikov za letenje. V teh dneh se že vzpostavljajo nove povezave z novimi prevozniki; to so Swiss International Air Lines, Lufhansa in Brussels Airlines.«

16. oktobra 2019 so uvedli letalsko povezavo Swiss International Air Lines med Zürichom in Brnikom.

Mreža povezav do pomembnih vozlišč po Evropi, ki so izhodišča za medcelinske lete, je bila iz Ljubljane vseskozi dobra, pravi Zorčeva. Tiste, do katerih je letela Adria, te dni že nadomeščajo letalski prevozniki iz skupine Lufthansa, preostale pokrivajo prevozniki, kot so Air France, Air Serbia, Aeroflot, LOT … Že s poletno sezono pa Fraport Slovenija napoveduje še nekatere novosti.

Zorčeva pravi, da trenutno stanje zanje ne pomeni bistvene spremembe komunikacijske strategije. Več pozornosti bodo namenjali komuniciranju konkurenčne ponudbe in mreže poletov; še intenzivneje se bodo posvečali internemu komuniciranju, saj je v prelomnih časih homogena in zavzeta ekipa sodelavcev še pomembnejša kot sicer, na splošno pa bo njihovo delovanje še bolj mednarodno, kot je že bilo.

Izpad potnikov ne bo ogrozil poslovanja

Kar zadeva število potnikov na ljubljanskem letališču, ocenjujejo, da bo ob koncu leta doseglo okoli 1,7 milijona. V prvih devetih mesecih leta 2019 beležijo za 1,9 odstotka več potnikov kot v istem obdobju lani; pri tujih prevoznikih beležijo 18,4-odstotno rast. »V zadnjem obdobju smo se tveganju izpostavljenosti zaradi poslovnih težav svojega največjega partnerja intenzivno posvečali in nenehno izvajali ukrepe, da je to bilo čim manjše. Ta trenutek težko ocenimo, kakšen bo vpliv na poslovanje do konca leta. Gotovo posledice bodo, vendar ne bodo ogrozile poslovanja Fraporta Slovenija,« so prepričani. Izgubo morebitnih dohodkov oziroma nove vire prihodka bodo iskali predvsem v novih letalskih povezavah: »Z letalskim potniškim prometom ustvarimo največji del prihodkov, za nas pa so pomembni tudi drugi viri. Prihodke ustvarjamo še z oddajo nepremičnin in oglasnih površin, s tovornim prometom in prodajo znanja v okviru Fraportove letalske akademije, kjer organiziramo praktična usposabljanja za specifične letališke poklice za udeležence z vsega sveta.«

Obetajo se še nekatere spremembe

Ena od stvari, ki se bodo po novem zagotovo spremenile, je sprememba v dojemanju večjega dela javnosti, kaj pomeni biti letalski prevoznik in kaj upravljavec letališča. »Pogosto se dogaja, da ju ljudje enačijo. Ne vedo, da eden leti, drugi pa upravlja z letališko infrastrukturo in opravlja zemeljsko oskrbo. To razlikovanje bo odslej preprostejše. Velike in prepoznavne blagovne znamke s področja letalskih prevozov lahko ponudijo bolj konkurenčno storitev od manjših regionalnih igralcev, kar ima lahko pozitiven vpliv tudi na naš ugled. Sami pa si bomo še naprej prizadevali, da je naša storitev odlična,« zaključi Brigita Zorec, ki pravi, da bo eden od pomembnejših prebojev dokončanje novega potniškega terminala.

Članek je bil prvotno objavljen v oktobrski, 461. številki Marketing magazina. Na spletu objavimo le 20 odstotkov člankov iz revije. Na MM se lahko naročite na [email protected]