• Facebook
  • Twitter
  • RSS

Lepi gozdovi se lepo tržijo

Prekomerno onesnaževanje Zemljine atmosfere in celotnega planeta z emisijami ogljikovega dioksida (CO2), ki jih povzroča človek, ter posledične podnebne spremembe so bile to poletje priljubljena tema v avstrijskih medijih. Ekologija je tudi ena od glavnih tem v volilni kampanji političnih strank, ki si želijo vstopiti v avstrijski zvezni parlament na volitvah 29. septembra 2019. Morda imamo le takšen občutek, a videti je, da vse več Avstrijcev razmišlja o okoljskih posledicah svojega načina življenja.

Gozdovi v salzburškem delu narodnega parka Visoke Ture, najstarejšega in največjega v Avstriji. (Foto: Milan Ilić)

Vodilni turistični delavci občutijo družbene trende, pomembne tudi z marketinškega vidika, in temu ustrezno prilagajajo svoja sporočila. Dežela Salzburg (tudi Solnograška ali Solnograško), ki jo v turističnem marketingu imenujejo SalzburgerLand, je predstavila svojega novega glavnega nosilca marketinških sporočil za letošnje in naslednje leto. To je gozd. Poleg tega so začeli tudi z novo, splošno oglaševalsko akcijo za turizem dežele Salzburg, katere krovni slogan je »Vdihniti. Izdihniti.« (»Einatmen. Ausatmen.«) in je seveda posneta v gozdnem okolišu. Gozd je v njej predstavljen kot kraj preobrazbe človeka, kjer aktivira vsa svoja čutila, najsi bo to sprehajanje po gozdu, pohajanje po gozdni pokrajini, kolesarjenje ali kaj drugega.

»Običajni zvoki gozda, njegov vonj in vizualna privlačnost vplivajo na naše telo, duha in razpoloženje. Zdaj vemo, da je ta učinek dolgotrajen,« nam je povedal Leo Bauernberger, direktor turistične organizacije Salzburgerland. »Vdihovanje snovi, ki povečujejo našo odpornost, zlasti terpenov iz lesa kot tudi drugih aromatičnih snovi, je za naše telo zelo pozitivno. Evolucija nas je 'naučila', da nam je v takšnem okolju prijetno in da se počutimo, kot da bi bili zraščeni z njim,« dodaja Bauernberger. Skupaj s kolegi iz SalzburgerLand Tourismusa se zavedajo, da ima gozd velik potencial v turističnem marketingu tega dela Avstrije, podobnega, kot ga ima kmečki turizem na gorskih pašnikih in kristalnih jezerih.

Ena od promocijskih fotografij za turizem dežele Salzburg.

V sodelovanju z agencijo Fredmansky so za letošnjo akcijo SalzburgerLanda ustvarili šest motivov oglasa, ki uprizarjajo doživetja iz gozda; od pohodništva po alpskih pašnikih in gorskega kolesarjenja po gozdnih poteh do kulinarike, ki sloni na gozdnih sadežih, začimbah, gobah in divjačini. Videospoti prikazujejo tudi različne ljudi v gozdu. Med njimi je tudi Marcel Hirscher, po rodu iz Salzburga, najboljši alpski smučar zadnjih osem let, ki se je pred kratkim poslovil od aktivnega športa. Hirscher, ki še vedno prebiva v Salzburgu, pravi, da je gozd njegov najboljši »polnilec baterij«, kraj, kjer upočasni svoj življenjski ritem, saj je pravo nasprotje mestnemu vrvežu. V drugem video oglasu se pojavi izvrstni kuhar Vitus Winkler, ki vodi restavracijo hotela Sonnhof v mestecu St. Veit im Pongau. Govori o tem, da so mu sprehodi po gozdu ter nabiranje zelišč in gob že od nekdaj spodbuda za nove kulinarične ideje. Skratka, turistični veljaki dežele Salzburg gozd prikazujejo kot kraj hrepenenja, sprostitve in počitka.

Oglaševalska akcija poteka na družbenih omrežjih in v klasičnih medijih, kjer vključuje televizijske spote, tiskane in radijske oglase ter plakate, v prvi vrsti pa je usmerjena k največjim trgom salzburškega in avstrijskega turizma, torej na Nemčijo, Avstrijo in Nizozemsko.

»Prav mestnim otrokom, na primer tistim iz Berlina ali z Dunaja, pogosto povsem primanjkuje povezanosti z naravo,« pravi Lisi Matieschek, ki z možem Wernerjem upravlja planinsko kočo Mayerlehenhütte pri mestu Hintersee. Matieschekovi za svoje goste organizirajo različne dejavnosti po okoliških gozdovih. »Ko otroci poleti hodijo po gozdu, se dotikajo tal in okušajo zelišča in jagodičevje, se dobesedno razcvetijo, celo dišijo na drugačen način,« pripoveduje Matieschekova.

Les imajo v krvi

Dežela Salzburg obsega 7.156 km2, kar je nekaj več kot tretjina Slovenije. V njej živi dobrih 550.000 prebivalcev, kar je le nekaj več kot četrtina prebivalstva Slovenije. Največje in glavno mesto dežele Salzburg je mesto Salzburg, ki je s približno 150.000 prebivalci pol manjši od Ljubljane. A z vidika turizma je ta del Avstrije v svetovnem merilu izjemno razvit. V letu 2018 je dežela Salzburg zabeležila dobrih 29,5 milijona turističnih nočitev, kar je skoraj dvakrat več od celotne Slovenije, kjer jih je bilo lani 15,6 milijona. Salzburg že več let trdno vztraja na drugem mestu lestvice turistično najbolj obiskanih avstrijskih dežel, za skoraj nedosegljivo Tirolsko (skoraj 50 milijonov turističnih nočitev v letu 2018), a daleč pred Dunajem (16,5 milijona) ter četrto oziroma peto uvrščeno avstrijsko Koroško (13,3 milijona) in avstrijsko Štajersko (13,1 milijona).

Avstrija je ena od desetih najbolj pogozdenih držav na svetu; dežela Salzburg ima 52,5 odstotka svoje površine pokrite z gozdovi. Gozdovi v tem delu Avstrije so večinoma mešani gorski gozdovi. Skozi njih vodi na tisoče kilometrov gozdnih, turističnih poti. SalzburgerLand Tourismus se je pri razvoju strateškega koncepta gozda kot nosilca turistične kampanje posvetoval tudi z lastniki gozdov in gozdarskimi strokovnjaki. »Izkušnje kažejo, da je v razvoj turističnega produkta zelo pomembno vključiti tudi stališča tistih, ki se ne ukvarjajo s turizmom, ter razvijati sodelovanje s partnerji iz vseh gospodarskih panog,« poudarja Bauernberger.

 »Vdihnite. Povohajte mah. Izdihnite.« je slogan enega od oglasov iz serije »Vdihni. Izdihni.« za turizem avstrijske zvezne dežele Salzburg. Z leve proti desni so njen deželni glavar Wilfried Haslauer, poljedelka in lastnica turistične kmetije Lisi Matieschek, strokovnjakinja za tržne raziskave Sophie Karmasin (Karmasin Research & Identity), predsednik združenja lastnikov gozdov v deželi Salzburg Rudolf Rosenstatter in Leo Bauernberger, direktor turistične organizacije SalzburgerLand.

Gozd je kot glavna tematika turističnega marketinga primeren za vse regije dežele Salzburg. Za turiste organizirajo različne tematske poti po gozdu in številne druge dejavnosti v gozdnem okolju. Les, glavni proizvod gozda (poleg kisika), je material, za obdelavo katerega so prebivalci Salzburga že od nekdaj dobro usposobljeni. Mestece Kuchl v salzburški regiji Tennengau je postalo znano kot »lesu najprijaznejša avstrijska občina«. V njem je več srednjih in visokih šol, ki imajo več študijskih smeri, povezanih z gozdarstvom in predelavo lesa, kot tudi številna podjetja za predelavo lesa.

Lesene hiše ugodno vplivajo na zdravje

Med Schwarzachom in Goldeggom v deželi Salzburg je tudi raziskovalno središče za predelavo lesa Thoma. Njegov lastnik je Erwin Thoma, gozdarski inženir, podjetnik in avtor knjig, ki je izumil edinstveni sistem Holz100 za gradnjo hiš. Hiše Holz100 so 100-odstotno izdelane iz lesa in njihove prebivalce obdajajo z neokrnjeno magijo tega materiala, ki je v mnogih pogledih še vedno najboljši na svetu. Takšne hiše so koristne za zdravje in zagotavljajo življenjsko energijo, pravi Thoma. Thoma je do zdaj postavil več kot 1000 takšnih hiš v preko 30 državah po vsem svetu. Gostje v deželi Salzburg lahko prenočijo v treh hišah iz Thominih delavnic; to so Hotel Forsthofalm v Leogangu, Baumhaus v Goldeggu in Hotel Garni Binggl v Mautendorfu.

»Vdihnite. Čivkanje ptic. Izdihnite.« je različica oglasa, ki ga v rokah držijo (z leve proti desni) donedavni (verjetno pa tudi prihodnji) avstrijski kancler Sebastian Kurz, deželni glavar Salzburga Wilfried Haslauer in Leo Bauernberger, direktor SalzburgerLand Tourismus.

Članek je bil prvotno objavljenv septembrski, 460. številki Marketing magazina. Na spletu objavimo le 20 odstotkov člankov iz revije. Na MM se lahko naročite na [email protected]