• Facebook
  • Twitter
  • RSS

60 let »mini« ikone

26. avgust 1959 je bil dan, ko je na britanske ceste zapeljal prvi avtomobil mini morris, ki te dni slavi že svoj šestdeseti rojstni dan. Inovativen, unikaten, ikoničen. To so pridevniki, s katerimi so opisovali minija tedaj in številni ga tako vidijo še danes.

Svetovna premiera MINI Electric Concept kot pogled na prihodnost vožnje brez emisij na lokalni ravni (avtomobilski salon v Frankfurtu, 2017).

Minija, za katerega številni pravijo, da je mali avtomobil z velikim srcem, je ustvaril Alec Issigonis, Anglež z zanimivim poreklom. Rojen je bil v Turčiji, njegov oče je bil Britanec grškega rodu, mama pa Bavarka. Leta 1922 so zapustili Turčijo in se preselili v Veliko Britanijo. Že kot mladenič je Alec sanjal, da bo nekoč postal avtomobilski inženir in to mu je tudi uspelo. Njegov prvi uspešen model je bil morris minor, ki ga je oblikoval za podjetje Morris Engineering, nato pa se je zaposlil v podjetju British Motor Coperation (BMC).

Inženirju, ki je veljal za precej trmastega, je Leonard Lord, prvi mož BMC, v času sueške naftne krize leta 1956 dal nalogo, ki se je izkazala za prelomnico v njegovi karieri. Naročil mu je, naj izdela avtomobil, ki bo navzven majhen, navznoter pa dovolj prostoren, da bodo v njem lahko sedeli štirje odrasli. Zasnoval naj bi avtomobil, ki bo nudil popolno izkušnjo vožnje, bo cenovno dostopen in imel čim manjšo porabo goriva. Prav to mu je tudi uspelo; mini je hitro postal več kot le varčen avtomobil, saj so ga ljudje vzljubili in postal je velika uspešnica po vsem svetu. Njegov avtor je leta 1969 prejel tudi plemiški naziv in postal sir Alec Issigonis, mini pa tudi leta 2019 ostaja enako priljubljen, kot je bil leta 1959.

Od marca 2018 ima MINI nov logotip: ohranili so temeljni in s tradicijo prežet motiv krilatega kolesa z imenom znamke, ki z velikimi tiskanimi črkami na sredini zagotavlja, da bo logotip v trenutku prepoznaven. Namerno izogibanje senčenju in sivim barvnim odtenkom povzroči močan kontrastni učinek črne in bele barve, ki posreduje pristnost in jasnost nove identitete blagovne znamke.

Minijeve posebnosti

Prvi prototip minija je Issigonis leta 1957 zapeljal okrog tovarne British Motor Corporation v Longbridgeu pri Birminghamu, a je trajalo še dve leti, da so ga izpopolnili. 8. maja 1959 so v Cowleyju pri Oxfordshiru izdelali prvi avtomobil, kupci pa so z njim na ceste lahko zapeljali konec avgusta.

Avto so sprva oglaševali z imenom Se7en, nato je kot naslednik avtomobila morris minor dobil naziv minior, naposled pa ime, po katerem ga poznamo še danes. Mini, ki so ga pozneje izdelovali v tovarnah po vsem svetu, tudi v Novem mestu v Sloveniji, je bil poseben zaradi številnih lastnosti – prečnega motorja (zaradi katerega je oblikovalec bistveno povečal notranjost in omogočil več prostora za noge), odličnega vzmetenja in seveda dizajna, po katerem je znan še danes. Prav njegov videz daje miniju svojstveno »osebnost« in na njegov račun je pridobil ogromno simpatij. Okrogle sprednje luči, značilna streha, za katero se zdi, da se prilega kot pokrov, nenavadno majhna kolesa, zanimivo oblikovana šasija … V kombinaciji z drznimi barvami so bile to lastnosti, zaradi katerih je avto izstopal in zaradi katerih je prekršil številna pravila, ki so veljala do tedaj.

Zanimivo je tudi, da so v minija uvedli drsna stekla (pred tem so imeli avtomobili v vratih mehanizem za dvig stekel) in na ta račun pridobili precej prostora v vratih avtomobila, ki so ga lahko namenili shranjevanju malenkosti, ki jih potniki vzamejo s seboj na vožnjo. Še ena posebnost so vrata prtljažnega prostora, ki so vpeta na spodnji del karoserije in na ta način podpirajo prtljago, kadar je te več, kot je prostora v prtljažnem prostoru.

Issigonis, ki je veljal za minimalista, je sprva odstranil vse, kar se mu je zdelo odvečno. Celo gretje sprva ni bilo vgrajeno serijsko, ampak so ga dodali šele pozneje. Kljub vsem pohvalam, ki jih priznavajo Issigonisu, pa številni pravijo, da mini ne bi bil to, kar je, če ne bi avtorju z nasvetom priskočil na pomoč njegov prijatelj, dirkač John Cooper. Mini je imel namreč še eno posebnost. Ker so bila kolesa na skrajnem robu, so vozniki med vožnjo imeli občutek, kot da vozijo gokart. Cooper je zato prepričal Issigonisa, da bi bilo z minijem mogoče tudi dirkati in ga prosil, naj pripravi različico avtomobila z močnejšim motorjem za dirko v Monte Carlu.

Narejen v Veliki Britaniji je kmalu osvojil ves svet. (Foto: Press-Office, BMC Ltd.)

Ustvarjen, da dirka

Njegova vizija se je izkazala za pravilno in nekateri pravijo, da je bil mini »ustvarjen, da dirka«. V dirkaško zgodovino se je zapisal januarja 1964, ko sta Patrick Barron »Paddy« Hopkirk in Henry Liddon šokirala svet in se z modelom morris mini cooper S zapisala v zgodovinske knjige na reliju Monte Carlo. »Čeprav je bil mini le majhna družinska limuzina, je imel v tehničnem smislu veliko prednosti, ko sta pogon na sprednja kolesa in prečno postavljen motor spredaj. Prav tako je bil majhen avtomobil kot nalašč za ozko spluženo cestišče. Imeli smo veliko sreče – avtomobil je bil pravšnji, vse se je zgodilo ob pravem času in se povezalo v pravem trenutku,« se zmage spominja Paddy Hopkirk. »Majhen avtomobil, velika zmaga,« so takrat poročali mediji. Mini, za katerega so poskrbeli, da je bil s tartansko rdečo karoserijo in belo streho prepoznaven že na daleč, je postal nesporni zmagovalec najpomembnejše dirke motošporta, kar mu je pozneje uspelo še v letih 1965 in 1967.

 Patrick Barron »Paddy« Hopkirk se še vedno z veseljem spominja januarja 1964, ko se je mini zapisal tudi v dirkaško zgodovino.

Čeprav je bil izdelan za množice, ki si niso mogle veliko privoščiti, so ga vzljubili tudi slavni in bogati. V tistih časih je bil to vsekakor eden od najbolj priljubljenih avtomobilov, nad katerimi so se navduševali številni zvezdniki. Glasbenik Paul McCartney si je minija kupil leta 1965, imel ga je tudi njegov kolega iz skupine The Beatles, George McCartney. Ta je svojega črnega minija (ki ga lahko vidimo tudi v filmu Magical Mystery Tour) pobarval s pisanimi barvami in ga okrasil z nenavadnimi psihadeličnimi vzorci. Personaliziranega minija z vrati, ki so bila videti, kot da so spletena iz ratana, je imel tudi igralec Peter Sellers, avto pa se je pojavil tudi v filmih Italijanska misija, Strel v temi, Gospod Bean in še bi lahko naštevali. Bogatil je tudi prispevke v številnih modnih revijah in njegova vloga ikone je bila nekaj časa trdno zasidrana. V devetdesetih letih prejšnjega stoletja pa je začela bledeti, menda tudi zaradi dejstva, da je bila kakovost proizvodnje vedno slabša. Kljub temu so leta 1999 minija razglasili za drugi najvplivnejši avtomobil 20. stoletja; zmago mu je odnesel ford (model T).

Morris Mini Traveller iz leta 1965. (Foto: Gudrun Muschalla)

Nazaj na pota stare slave

Leta 2000 je britanski ponos, znamko Mini oziroma Rover, prevzel nemški BMW. 4. oktobra leta 2000 so izdelali zadnjega minija – rdeči mini cooper sport v rdeči barvi, vsega skupaj pa so do takrat izdelali 5.387.862 minijev. Čeprav je BMW Rover in svoja hčerinska podjetja večinoma prodal, je obdržal znamko Mini in vse z njo povezane pravice, med drugim tudi izdelavo novega modela. Odločili so se, da mini ne bo več mini, temveč MINI, zapisan z velikimi črkami. Od leta 2001 dalje je to sodoben avtomobil, ki v določenih lastnostih spominja na svojega predhodnika, v marsičem pa se od njega pošteno razlikuje.

MINI je skozi leta nekoliko zrasel, postal bolj zaobljen in tehnološko precej bolj dovršen. Gre za urban, igriv avtomobil, ki pa (tako pravijo proizvajalci) ohranja prvotni duh te znamke.

Okrogle sprednje luči, značilna streha, za katero se zdi, da se prilega kot pokrov, nenavadno majhna kolesa, zanimivo oblikovana šasija … V kombinaciji z drznimi barvami so bile to lastnosti, zaradi katerih je avtomobil izstopal in tudi prekršil do tedaj ustaljena številna pravila. (Foto: BMC)

Iz izvirnega modela je nastalo pet različic – MINI s tremi vrati in MINI s petimi vrati, ki veljata za klasična mestna avtomobila, MINI Countryman in MINI Clubman, namenjena tudi za vožnje zunaj mest, ter MINI kabriolet, namenjen vsem, ki si želijo izstopati. Ker ves čas sledijo trendom, je Countryman na voljo tudi v priključno hibridni različici, konec letošnjega leta pa prihaja tudi prvi popolnoma električni MINI.

Ker je MINI urbana znamka, se redno vključuje tudi na področja arhitekture, mode in oblikovanja. Med drugim so začeli s start-up pospeševalnikom Urban-X, v okviru katerega investirajo v dvajset start-upov na leto, najbolj pa so jim všeč takšni, ki se osredotočajo na storitve in izdelke, ki zagotavljajo, da je življenje v mestih boljše in učinkovitejše.

Najstarejši ohranjeni mini je šesti, ki je prišel iz tovarne in je danes v muzeju v Gaydonu. (Foto: arhiv BMC)

MINI v Sloveniji

Čeprav so bili pri Slovencih včasih zelo priljubljeni »fički« in »katrce«, smo od nekdaj radi vozili tudi minije in to se v zadnjih letih ne spreminja. »Na slovenskem trgu od nekdaj prevladuje najbolj tipičen predstavnik družine; to je trivratni MINI. Trend porasta prodaje SUV vozil pa je opazen tudi pri tej znamki. Tako je MINI Countryman vedno bolj zaželen član družine, saj je kljub svoji velikosti, prostornosti in vsestranskosti ohranil svoj značaj, pregovorno značilen za znamko,« je za MM povedal Uroš Dolenc, direktor BMW i in MINI v BMW Group Slovenija, kjer opažajo, da nekatere stranke odraščajo skupaj s svojimi miniji. Ko se jim spremeni življenjski slog ali se njihova družina poveča in se pojavi potreba po prostornejšem avtomobilu, trivratnega dirkača zamenjajo za prostornejšega Countrymana. »Seveda pa to ni pravilo, saj imajo prav vsi predstavniki družine MINI lastnike vseh generacij. Gre za znamko, ki povezuje entuziaste, navdušence in privablja ljudi z izrazitim, posebnim značajem. To je resnično brezčasen avto, ki dejansko ni le avto, ampak je veliko več – je življenjski slog, sopotnik in družinski član,« pravi Dolenc. Kot poudarja, kupci minijev veliko pozornosti posvetijo konfiguraciji svojega vozila, so izjemno pozorni na podrobnosti, želijo imeti edinstveno vozilo in si ga sestavijo povsem po meri.

V akcijo »Poišči svojo MINI identiteto« so bili vključeni ambasadorji znamke, ki so preko družbenih omrežij (s ključnikom #miniidentiteta) delili svoje izkušnje o vozilih.

Kakšen pa je značilen kupec teh vozil? »Najlažje ga opišemo kot netipičnega. To so strastni ljudje, zavzeti, angažirani, energični, navdušujoči, ustvarjalni. Na vseh mogočih področjih. Kar jih druži, je strast do tega, kar počnejo. So individualisti, navadno izstopajo, saj so izjemni, posebni. Znajo ceniti kakovost, ekskluzivnost, pomembna jim je avtentičnost in znajo uživati. In seveda uživajo v rahlo pobalinskem načinu vožnje v minijevem slogu, torej v tako značilnem gokart občutku,« pojasnjuje Dolenc. Kot dodaja, takšne lastnosti iščejo tudi pri ambasadorjih znamke MINI, s katerimi sodelujejo.

Pri BMW Group Slovenija si prizadevajo, da bi vozniki modelov te znamke postanejo del družine MINI. Z njimi si prizadevajo splesti pristne vezi in odnose ter tudi preko dogodkov in druženj ustvariti pravo družino navdušencev. Skupnost voznikov gradijo tudi v sodelovanju s pooblaščenim trgovcem vozil MINI Avto Aktiv, s katerim organizirajo tematska druženja za voznike minijev. Marketinško so veliko prisotni na spletu, saj je ta medij najbližje njihovim kupcem, s katerimi poskušajo vzpostaviti dialog in zgraditi odnos. Zato so tudi oglaševalske akcije naravnane k vključevanju in vpletanju. Letošnje leto pa bo zaznamoval tudi 60. rojstni dan, na katerega opomnijo ob vsakem dogodku in priložnosti, ko se spomnijo tudi zgodovine znamke. 

Članek je bil prvotno objavljen v avgustovski, 459. številki Marketing magazina. Na spletu objavimo le 20 odstotkov člankov iz revije. Na MM se lahko naročite na [email protected]