• Facebook
  • Twitter
  • RSS

12. WMF: »Video je ubil radijsko zvezdo. Digitalizacija je ubila vse!«

Za nami je uvodni dan predavanj 12. WMF-ja. Čeprav so bila čez dan praktično vsa predavanja polna (dobro za organizatorje, malo manj za obiskovalce brez sedeža), je daleč največ pozornosti pritegnila okrogla miza na temo novega vala glasbenih trendov v regiji s hrvaško pevko Severino in srbskim pevcem Stefanom Đurićem Rasto.

»Pri družbenih omrežjih ni strategije!«

Dan se je začel s predavanjem z naslovom »Nikoli ni prepozno«, na katerem je o svoji karieri med drugim govoril Svetozar Raspopović, Pope, v Sloveniji najbolj znan kot lastnik restavracije As. Pope je svojo službeno pot v Sloveniji, kamor ga je pripeljala ljubezen, začel kot carinik v Divači, a je kmalu v Dutovljah odprl svojo restavracijo, tej je sledila restavracija v Ljubljani, kasneje pa je svojo blagovno znamko nadgradil in odprl še Pop's Place z burgerji, in Pop's Pizza Place. S tem pa njegove poslovne poti ni konec, saj Pope pravi, da nikoli ne bo »klasičen upokojenec«, ker je preveč hipeaktiven. Te dni že načrtuje dva nova projekta – hotel v Ljubljani in butični hotel v Kranjski Gori, kjer bo živel in kuhal za svoje stranke.

Na vprašanje, kako skrbi za svojo pojavnost na družbenih omrežjih, se je 70-letnik le nasmejal in povedal, da so prisotni le na Instagramu, ki pa ga zanj vodijo drugi. »Pri tem nimamo nobene posebne strategije. Kadar skuham kaj posebnega, običajno to jed tudi sam fotografiram, potem pa ji naročim, naj sliko objavi na Instagramu. Vedno objavljamo le slike jedi in vedno le na Instagramu, za Facebook in Twitter se ne zmenim. Še vedno največ stavimo na to, da se dober glas o nas širi predvsem preko zadovoljnih strank,« je pojasnil. 

Kdo tam pravzaprav poje?

Dvorana je pokala po šivih že pred okroglo mizo »Kdo tam poje« (»Ko to tamo pjeva«), kjer so svoj svoj pogled na novi val glasbenih trendov v regiji podali Stefan Đurić Rasta (Balkaton), Tonči Huljić (Tonika), Severina Kojić in Relja Milanković (Bassivity Group).  Iztočnica pogovora je bilo dejstvo, da so vzporedno z radiem in televizijo (in tam predvajano »resno« glasbo) z veliko pomočjo YouTuba v regiji »zrasli« izvajalci, ki se pri glasbi ne ozirajo na meje in so še posebej priljubljeni med tako imenovano generacijo Z. Kako priljubljeni? Z več milijoni ogledov se ponašajo videospoti, ki v marsikaterem predstavniku starejše generacije (na primer zaradi mešanja reggaetona, dubstepa in »narodnjakov«) sprožijo odziv »WTF«. Tako so – kot so poudarili vsi udeleženci okrogle mize – organsko in brez podpore tradicionalnih medijev nastale zvrsti, ki mešajo dobesedno vse. »Globalni trend stremi k temu, da vse postaja ena zvrst. Z eno samo nianso pa jo lahko adaptiramo na lokalni trg. To pa ne bi bilo mogoče, če ne bi bilo danes vse tako dostopno,« je povedal Milanković.

Severina mu je odgovorila, da mešanje zvrsti sicer sama po sebi ni novost (to navsezadnje bolj ali manj uspešno počne tudi sama). »Nekatere zvrsti so nastale mimo radiev. Samo poglejte turbofolk. Nastal je zato, ker ga ljudje živijo in ne zato, ker bi mu bili naklonjeni glasbeni uredniki. Če smo nekoč rekli, da je video ubil radijsko zvezdo, je digitalno pobilo vse!« je aplavz požela hrvaška pevka.  Pogovor je seveda nanesel tudi na vprašanje (ne)podporo medijev in glasbenih urednikov, nekoč »filtrov« predvajane glasbe.»Televizija je postala nepomembna. Mladi si danes glasbo izmenjavajo preko povezav na YouTubu. Posledično so tudi lestvice poslušanosti postale nepomembne. Vsaj v mojem primeru več šteje, kaj YouTube obravnava, da je trenutno v trendu,« je povedal Đurić.  Dotaknili so se tudi vloge glasbenih založb, nekoč imperijev, brez katerih glasbeniki niso mogli prodreti na trg. »Ker nismo imeli dostopa do »tradicionalnih« medijev, smo se morali znajti in razviti svoje poslovne modele. Danes morajo založbe  strankam – glasbenikom – ponuditi nekaj več. To je video produkcija, oblikovanje, odnosi z javnostmi in tako naprej. Glasbo lahko izdajajo sami,« je bil brez dlake na jeziku Milanković.Na koncu so se vsi sodelujoči strinjali, da ne glede na to, ali vas YouTube »favorizira« ali ne, je še vedno v prvi vrsti treba biti vrhunski glasbenik in slediti trendom. »Ko novost preide v »mainstream«, je glasbenik legitimiziran in začne se nova zgodba. Ta trend se menja na 2-3 leta,« je povedal Huljić.

Naslovnica je prvo srečanje časopisa z javnostjo

Na panelu »Dobra naslovnica je dobra naslovnica« je bilo govora o tem, kaj naslovnice pomenijo za tiskane medije. Sogovorniki – Slovenec Robert Botteri (Mladina), Hrvat Goran Gavranović (24 Sata) in Srb Veljko Lalić (Nedeljnik), so se strinjali, da so dobre naslovnice pomembne, saj pritegnejo pozornost. »Naslovnica je prvo srečanje časopisa z javnostjo in potencialnimi bralci. V Mladini si prizadevamo, da bi z njo pritegnili pozornost nekoga, ki se sprehodi mimo kioska. Da jo opazi,« je pogovor začel Botteri. Dodal je, da so naslovnice Mladine znane po tem, da provocirajo in da vsebujejo malo cinizma ali sarkazma, ki sta kot začimba, povedal pa je tudi, da je za njihove odlične naslovnice zelo zaslužen karikaturist Tomaž Lavrič, ki je tudi Prešernov nagrajenec. Poleg odličnih karikatur, na dobro (oziroma boljšo) prodajo Mladine vpliva tudi, kadar imajo na naslovnici Tita, Adolfa Hitlerja ali Slavoja Žižka. Goran Gavranović je povedal, da je ena od osebnosti, na katere se odzivajo Hrvati nekdanji premier Ivo Sanader, Veljko Lalić pa, da Srbi vedno radi berejo o uspešnih osebnostih s področja nekdanje Jugoslavije, izpostavil je naslovnico, na kateri je bil zdaj že pokojni hrvaški pevec, Oliver Dragojević.

O #agencylife in stresu

Na okrogli mizi »Stroka v očeh javnosti« je slovenske barve predstavljala Petra Čadež iz Atlantic Grupe. V družbi Davorja Brukete (Bruketa&Žinić&Grey), Christian Čoklica (ManPower Group Croatia) ter Anteja Šalinovića (Ipsos Adria), je komentirala rezultate raziskave HURA, ki med drugim kažejo, da Hrvati vse bolj zaupajo oglasom. Zdi se jim, da so zabavni in jim dajejo informacije, ki pripomorejo k njihovim odločitvam, kaj kupiti. To ugotovitev so sogovorniki komentirali kot pozitivno, razlog za to pa je po njihovem mnenju tudi to, da oglasi vedno bolj targetirajo prave ljudi. Vsi ne gledajo več vseh oglasov, tisti, ki pa jih gledajo, jih izdelki v oglasih dejansko zanimajo.

Druga ugotovitev kaže, da se našim južnim sosedom delo v oglaševalskih agencijah zdi čedalje manj privlačno. Razlog za to naj bi bil, da menijo, da je to delo zelo stresno, hkrati pa so bili pred leti prepričani, da je delo v agencijah odlično plačano, zdaj pa so mnenja, da plačilo vendarle ni tako zelo bajno. »Seveda je vse odvisno od posameznika. Sama si ne morem zamisliti, da bi delala kje drugje in to delo zame ni stresno. Zame bi bil stres, če bi mi bilo v službi dolgčas,« je komentirala Petra Čadež, z njo pa se strinja tudi Davor Bruketa, ki pravi: »Če se ti to delo zdi stresno, preprosto ni zate in si moraš poiskati drugo službo. Sam v njem uživam.«