• Facebook
  • Twitter
  • RSS

Lokalne vsebine so prihodnost za vse lokalne ponudnike

Medijska hiša Pro Plus je svojo spletno videoteko in televizijo VOYO v maju predstavila v novi podobi in z Netflixu podobno infrastrukturo. Z Blažem Bezkom, vodjo storitve, in Samom Gabrovcem, direktorjem POP OnLine, smo se pogovarjali o poteku prenove pa tudi o prihodnosti televizije na zahtevo.

Blaž Bezek in Samo Gabrovec vidita največje konkurente v Facebooku, YouTubu in Instagramu. Razlaga je preprosta: gre za kanale, na katerih mladi preživljajo daleč največ časa.

»O, ja, vreme je zagotovo pripomoglo k večji gledanosti,« nas sprejme Blaž Bezek, ki bdi predvsem nad vsebinskim delom storitve VOYO. Pogovarjali smo se namreč konec maja (na takrat presenetljivo sončen dan), ko je bilo razlogov za gledanje televizije zaradi obilnih padavin več kot dovolj. Vreme na stran, po besedah sogovornika so uporabniki dobro sprejeli prenovljeno storitev, ki je bila nazadnje deležna večje preobrazbe pred štirimi leti. »Odzivi so dobri tako z vidika rasti števila naročnin kot tudi komentarjev z družbenih omrežij,« je zadovoljen sogovornik. Izpostavlja predvsem boljšo uporabniško izkušnjo, saj so vsebine vidnejše, možni so nadaljevanje ogleda na vseh napravah, samodejno predvajanje epizod naprej, hitro predvajanje, starševski nadzor in sestavljanje personaliziranega seznama predvajanja. »Vse je preglednejše, tako da lahko vsebina na takšni platformi dejansko bolj zaživi,« se pogovoru pridruži Samo Gabrovec. Novi VOYO je rezultat dela skupine sedmih ljudi, ki se je začelo pred letom dni in je intenzivno potekalo zadnjega pol leta. A kot med pogovorom za MM večkrat poudarita sogovornika, uporabniki ne vidijo bistva prenove in prav urejanje malenkosti (ki pa vendarle niso le malenkosti) je terjalo svoj čas.

Bistvo je očem skrito

»Hitro se lahko zapleteš. Spletno stran smo okvirno postavili že decembra, potem je bilo treba urediti podrobnosti. Na primer: informativne oddaje gredo v obratnem vrstnem redu, saj želiš gledati najbolj aktualne. Risanke se po drugi strani gledajo drugače kot oddaje in tako naprej, nato je sledil razvoj aplikacij,« se spominja Gabrovec. »Teren« za prenovo se je začel pred tremi leti, ko so začeli s prenovo portala 24ur.com. »Ugotovili smo, da tako ne gre več naprej. Za delovanje takšnega 'monolita' potrebuješ veliko sistemskega dela na strežnikih.« Za prenovo vseh spletnih strani so zamenjali celotno platformo, zdaj je bila vrsta na storitvi VOYO. Prej monolitno aplikacijo so razdrobili in razdelili na tako imenovane mikroservise. Netflix je pred leti povzročil pravo malo revolucijo, ko je preoblikoval strukturo svoje aplikacije in jo »razbil« na mikroservise, kjer ima vsak od njih svojo kodo in je sam po sebi ne deli z nobeno drugo. V primeru storitve VOYO gre za 280 mikroservisov. »Gre za sistem, ki 'zdravi samega sebe', self- healing, kar omogoča večjo zanesljivost, hitrejše delovanje in izboljšano uporabniško izkušnjo. Celoten projekt je bil resnično zahteven. Za nas pomeni zmago in poligon za nemoten nadaljnji razvoj,« pojasnjuje Gabrovec.

Domača produkcija pritegne največ naročnikov

»Prvomajski prazniki so bili izjemno pestri. 7. maja smo na primer izvedeli, da je Apple odobril iOS aplikacijo in da lahko začnemo z njo že naslednji dan. To niti ne bi bila takšna težava, če ne bi bila njena predstavitev povezana z oglaševalskimi aktivnostmi,« pojasni Bezek. Govora je seveda o obširni oglaševalski akciji, pri kateri je za oglase poskrbela interna ekipa, za novo podobo logotipa pa agencija Luna\TBWA. Prenovo je po besedah sogovornika spremljala kampanja na praktično vseh kanalih; vse od televizije preko družbenih omrežij in YouTuba do oglaševanja v tisku. VOYO bo še naprej obsegal šest vsebinskih sklopov, kjer z največ gledalci prednjačijo domača produkcija (kot so Reka ljubezni, Masterchef in Truplo), animirani filmi oziroma risanke ter športni prenosi (predvsem borilne veščine). Poleg domače produkcije, ki je na VOYO dostopna 24 ur pred predvajanjem na televiziji, in ekskluzivnih športnih prenosov, predstavljajo še sinhronizirane risanke, festivalske filme, dokumentarne in evropske serije ter slovenske filme. »Ugotovili smo, da gre za niše, ki sicer nimajo močnih razlogov za gledanje, ampak močan razlog za nakup. Gledalci so zanje pripravljeni plačati in jih spremljati,« poudarja sogovornik.

Slovenci se počasi navajamo na naročnine

Vsebin velikih studiev, kot je na primer Disneyjev, ne kupujejo, ker so tam pričakovanja enostavno previsoka. »Poleg tega pa smo na trgu, kjer je piratstvo še vedno precej visoko. Vsebine želijo vsi zastonj, a nekdo jih mora ustvariti in financirati,« pravi Bezek. Za nakup se za zdaj ne odločajo zaradi stanja na trgu, ki pa se po opažanjih sogovornikov izboljšuje. Pri tem Bezek ponovno opozori na moč domače produkcije. »Domača produkcija je tista, ki je najbolj gledana in pritegne največ naročnikov. Predvajanje lokalnih serij torej predstavlja prednost, tako na 'klasični' televiziji kot pri videu na zahtevo. Lokalne vsebine so prihodnost za vse lokalne ponudnike.«

Smo Slovenci torej bolj naklonjeni plačevanju naročnin v primerjavi s prejšnjimi leti? Gabrovec je prepričan, da to sčasoma pride v zavest zaradi boljše ponudbe in uporabniške izkušnje. »Že leta 2005 smo za spremljanje resničnostnega šova Bar 24 ur na dan uvedli plačljiv dostop in jih prodali ogromno. VOYO se je pravzaprav razvil iz resničnostnih šovov. Slovence smo torej nekako navadili na plačljive vsebine,« se nasmehne Gabrovec. Demografskih podatkov gledalcev sicer ne zbirajo več, med njimi pa po Bezkovih besedah s 55 odstotki prednjačijo ženske. Največ gledalcev sicer VOYO spremlja preko pametnih telefonov (38 odstotkov), sledita osebni računalnik in pametni televizor z 28 oziroma 29 odstotki, preko tabličnih računalnikov pa le 4 odstotki.»Med tednom so 'špice' gledanosti zelo podobne kot na televiziji, morda kakšno uro pozneje. Recimo nekje med 20. in 21. uro. Med vikendi je gledanost malce drugačna, spremlja nas več ljudi in gledanost je bolj razporejena čez dan.«

Prihodnost je »na zahtevo«

Največji tekmeci Voyu so po besedah sogovornikov Facebook, YouTube in Instagram. Razlaga je preprosta: gre za kanale, kjer mladi preživljajo daleč največ časa. »Da ne bo pomote. Netflix  je še vedno tekmec. Mi moramo biti pozorni na to, kam gredo oči oziroma pozornost. Tudi zaradi tega smo prisotni na družbenih omrežjih. Mi smo daljši format, na družbenih omrežjih pa velja zakon krajšega formata. Treba je nagovarjati gledalce, ki so navajeni na takšno obliko,« pojasnjuje Bezek. Pri tem pogovor nanese tudi na prihodnost televizije na zahtevo. Spremembe so velike – serije gledamo »na mah«, sami odločamo, kaj, kdaj in kako gledamo. Bezek verjame, da bo v prihodnosti še več vsebin na zahtevo. »Seveda je veliko odvisno od življenjskega obdobja gledalca. Vedno več, sploh pa med mlajšimi, bo priporočanja. Linearna televizija bo ostala predvsem zaradi informativnega programa, velikih oziroma športnih dogodkov. Fikcija pa se vsekakor seli k videu na zahtevo.« Gabrovec dodaja, da bo televizija kot naprava zagotovo ostala in nas še naprej povezovala. Vprašanje pa je, kakšen bo operacijski sistem. Vsi namreč težimo k temu, da imamo »agregat«, ki bi nam ponudil čim več. »Najmlajši so na primer rojeni v obdobju 'na zahtevo'. Oni ne razumejo vprašanja, kaj je danes na sporedu. Ne razumejo, da neke skladbe na radiu ni mogoče ponoviti,« pogovor sklene Gabrovec.

Članek je bil prvotno objavljen v julijski, 457/458. številki Marketing magazinaNa spletu objavimo le 20 odstotkov člankov iz revije. Na MM se lahko naročite na i[email protected]