• Facebook
  • Twitter
  • RSS

»Slovenščino so velike platforme zapostavile«

Založba Beletrina s prvo slovensko e-knjižnico Biblos ne namerava ponujati alternative tiskanim izdajam, ampak e-knjige vidi kot dodano vrednost. V ta namen so predstavili tudi bralnik InkBOOK, ki je postal pomemben del Biblosovih marketinških aktivnosti. Njegovo veliko prednost vidijo predvsem v uporabniškem vmesniku, ki je v slovenščini.

Trenutno 25 odstotkov uporabnikov Biblosa bere knjige na bralnikih, 35 odstotkov na telefonih in tablicah, preostali pa na stacionarnih in prenosnih računalnikih.

E-knjige verjetno nikoli ne bodo izrinile tiskanih. In prav je tako, pravijo pri založbi Beletrina. V nasprotju s številnimi pesimisti, ki v e-knjigah vidijo alternativo ali celo zaton tiska, pa zanje predstavljajo dodano vrednost, saj branje in zlasti dostop do knjig omogočajo tudi tistim, ki imajo s tem sicer težave. Gre predvsem za gibalno ovirane in slabovidne, vključno s starejšimi. Pred šestimi leti so tako predstavili Biblos, prvo slovensko platformo za izposojo e-knjig, ki jo je Beletrina vzpostavila skupaj z domačimi knjižnicami in je prilagojena slovenskemu bralcu. Povezuje 61 knjižnic, 145 založnikov in samozaložnikov, kjer lahko prek elektronskih naprav, tudi telefona, izbirate med več kot tri tisoč naslovi. Namen platforme je bil povezati vse tri deležnike, torej založbe, knjižnice in bralce, pri čemer povezava deluje tako kot pri tiskanih knjigah; knjižnice od založb odkupijo knjige, ki jih ponudijo v brezplačno izposojo svojim članom. Pogoja za dostop sta le dva; članstvo v kateri od slovenskih knjižnic in dostop do svetovnega spleta. Uporabljati ga je mogoče 24 ur na dan, uporabnik torej ni odvisen od delovnega časa knjižnice.

Bralnik inkBOOKza razliko od drugih omogoča namestitev katere koli spletne knjigarne, naložiti pa je mogoče več tisoč knjig. Pri Beletrini poudarjajo nizko porabo energije, saj ga ni treba polniti tudi do več tednov.

Bralnik je vključen v vse marketinške aktivnosti

Omenjene predpostavke sestavljajo tudi Biblosove marketinške aktivnosti, ki temeljijo na treh ciljnih skupinah. Prvič, ciljajo na mlade, ki bi jim z bralniki in Biblosom radi približali slovensko pisano besedo. Do zdaj so namreč na Amazonovih bralnikih (Kindle) lahko brali samo knjige v angleščini, poleg tega pa po podatkih Beletrine mlajše generacije najraje berejo na bralnikih ali tablicah. Druga ciljna skupina so starejši in invalidi, ki ne morejo pogosto v knjižnico ali ne živijo v urbanih središčih, hkrati pa jim bralnik omogoča povečanje črk. Predstavniki tretje skupine pa so bralci (tudi poletni), ki jim je tovorjenje gore knjig odveč. 

V podporo platformi Biblos je že nekaj časa v ponudbi bralnik inkBOOK, ki je na voljo v treh različicah (jeseniprihaja nova, še bolj dodelana generacija). Vsi imajo po besedah ustvarjalcev očem prijazen e-papir, ki zaradi mat zaslona omogoča visoko kontrastni način za slabovidne, ki si lahko poljubno prilagajajo velikost črk, oblike ter osvetljevanja zaslona. Omogoča tudi namestitev katere koli spletne knjigarne, nanj pa je možno naložiti več tisoč knjig. Po besedah Marka Hercoga, tehničnega direktorja v Beletrini, se z bralniki v založbi ukvarjajo že kar nekaj časa. »Primarno smo jih razvijali za uporabo izključno v knjižničnem okolju, ko pa je na trg prišla nova generacija bralnika, smo se odločili, da ga ponudimo tudi fizičnim kupcem,« pojasnjuje sogovornik. Kljub temu da je treba v razvoj in prilagoditve vložiti precej energije in sredstev, so v založbi prepričani, da gre za del storitve, ki ob sami platformi Biblos ne sme manjkati. Bralnike so vključili v večino marketinških aktivnosti v povezavi s platformo Biblos. »Z vsemi aktivnosti za ozaveščanje in večanje prepoznavnosti e-branja in izgradnjo ugleda Biblosa poudarjamo prednosti, ki jih prinaša dostopnost e-branja kadar koli in kjer koli. Promocijske aktivnosti smo usmerili v sporočila, ki nagovarjajo zelo ciljano, pri čemer seveda uporabljamo tudi družbena omrežja, spoštujemo pa tudi trajnostna načela, kolikor je le mogoče,« pojasnjuje sogovornik. Bralnik sicer omogoča »branje« knjig oziroma funkcijo text-to-speech, vendar ta za slovenščino še ne obstaja, tako da nekateri uporabniki po besedah sogovornika posegajo po tujejezičnih bralcih, da jim »berejo« besedila v slovenščini.

»Povpraševanje po bralnikih je v veliki meri preseglo naša pričakovanja, tako da lahko rečemo, da po bralniku ne posegajo samo tisti, ki jim olajša branje, kot so slabovidni in dislektiki, ampak tudi drugi uporabniki,« pravijo v Beletrini.

Primerjava s Kindlom ni na mestu

Bralnik inkBOOK je po besedah Hercoga plod lokalizacije v navezi s proizvajalcem Arta Tech. Za precejšen uspeh ima dejstvo, da jim je pred leti uspelo prepričati proizvajalca, s katerim so se lotili lokalizacije za tako majhen trg, kot je Slovenija. Od takrat naprej aktivno sodelujejo pri razvoju novih naprav. Sogovornik s tega vidika poudarja, da pogosta primerjava z Amazonovim Kindlom ni najbolj na mestu. »Kljub temu da gre pri obeh bralnikih za skorajda identični napravi z vidika strojne opreme, je med njima bistvena razlika v uporabniškem vmesniku. Kindle oziroma Amazon namreč ne podpira knjig v slovenščini. To je tudi eden od osnovnih razlogov, da je prišlo do nastanka sistema Biblos, saj je bilo očitno, da so tuje platforme slovenščino zapostavile, posledično pa so bralci začeli posegati po večinoma angleški literaturi,« pravi Hercog. Tipičen uporabnik je po njegovih opažanjih tako oseba, ki redno bere knjige, tudi po več naenkrat, predvsem pa s pridom izkorišča vse prednosti bralnika. »Povpraševanje je v veliki meri preseglo naša pričakovanja, tako da lahko rečemo, da po bralniku ne posegajo samo tisti, ki jim bralnik olajša branje, kot so slabovidni in dislektiki, ampak tudi drugi uporabniki.«

Marko Hercog je tehnični direktor v založbi Beletrina.

Branje brez dražljajev

Ker pa se je bralna kultura v zadnjih desetletjih precej spremenila, nas je zanimalo, ali se za bralnik odločajo bralci, ki že posegajo po knjigah (torej redni bralci) ali pa gre za »nove« bralce, ki jim branje tiskanih knjig sicer ni tako blizu. Hercog ugotavlja, da oboji. Bralnik uporabljajo tako redni bralci, saj je branje na bralniku najboljši približek branju fizične knjige, ki ob tem s pridom izkoriščajo vse prednosti bralnika, kot so osvetlitev zaslona, enostavnost za uporabo, majhna teža in vzdržljivost baterije. Zanj pa se odločajo tudi tisti uporabniki, ki jim bralnik omogoča, da ponovno posežejo po knjigi, saj si vsakdo lahko prilagodi obliko in velikost besedila na zaslonu. S tem jim daje možnost branja brez očal in v vseh svetlobnih pogojih. »Ob tem je treba poudariti še to, da je veliko uporabnikov prešlo na bralnike s tablic. Ne želijo več brati knjige na napravi, kjer je prisotnost signalov, kot so na primer razna sporočila in obvestila družbenih omrežij, e-pošte in podobnih, postala moteč dejavnik med branjem knjige. Pri bralniku, ki je kot naprava primarno namenjen branju knjig, tovrstnih dražljajev ni, tako da je bralec lahko spet sam s knjigo.« V tem pogledu sogovornik omenja še starostno skupino, ki se komaj uvaja v branje daljših besedil in mu po njegovih besedah precej olajša soočenje s knjigo, saj se ob pogledu na fizično knjigo velikokrat ustrašijo njenega obsega, pri bralniku pa tega dejavnika ni. Delež bralcev, ki bere na bralnikih, je 25 odstotkov, 35 odstotkov jih raje bere na telefonih in tablicah, drugi pa na stacionarnih in prenosnih računalnikih.

Pozitiven trend rasti izposoje knjig

Zanimalo nas je še, kako so se e-knjige (sploh glede na drugačne bralne navade v primerjavi s tujino in dejstvo, da gre za dela slovenskih avtorjev) »prijele« med slovenskimi bralci. Pri Beletrini poudarjajo, da se je sistem Biblos dodobra uveljavil tako med bralci kot tudi knjižnicami in založbami. »Prav tako vztrajno narašča število uporabnikov, ki je že preseglo 17 tisoč, skupno število za izposojo razpoložljivih naslovov pa se je povzpelo nad tri tisoč, pri čemer je bilo v letu 2018 dodanih 671 novih,« so povedali v založbi. Trenutno izvajajo tudi pilotni testni projekt z Biblosom v knjižnicah v hrvaški Istri. Del tega je tudi lokalizacija bralnika za hrvaški jezik, ki bo kmalu na voljo tudi na Hrvaškem.

V Ljubljani tretjina vseh izposoj

Pri Beletrini so zadovoljni z rastjo števila izposoj v sistemu Biblos, ki je v obdobju od leta 2017 do leta 2018 naraslo za skoraj 50 odstotkov, lani pa se je število izposoj približalo številki 76 tisoč. Pozitivni trend se nadaljuje tudi letos, ko so v prvem trimesečju zabeležili skoraj 20 tisoč izposoj, v enakem obdobju leta 2018 pa dobrih 15 tisoč. Približno tretjino vseh izposoj beležijo v Ljubljani, kjer je tudi največ knjižnic; prebivalci prestolnice so tako lani prebrali skupno 25.670 e-knjig, sledijo pa jim Kranjčani s 5.361 knjigami in Domžalčani s 4.682. Vsakoletni trend kaže na veliko povečanje izposoj v poletnih mesecih, predvsem sredi julija.

Nekaj številk v povezavi z Biblosom

Število vključenih knjižnic: 61

Število založb in samozaložnikov: 145

Število novih založb in samozaložnikov v letu 2018: 19

Število uporabnikov: 17.000

Število izposoj e-knjig v letu 2018: 76.000

10 največkrat izposojenih e-knjig na Biblosu v letu 2018

  1. Tadej Golob: Jezero (1572)

  2. Milena Miklavčič: Ogenj, rit in kače niso za igrače (1361)

  3. Jo Nesbo: Žeja (1036)

  4. Paula Hawkins: Dekle na vlaku (923)

  5. R. J. Palaci: Čudo (868)

  6. Tadej Golob: Kot bi Luna padla na zemljo: biografija Milene Zupančič (808)

  7. Jo Nesbo: Ščurki (573)

  8. Jo Nesbo: Netopir (541)

  9. Jo Nesbo: Brezskrbno (503)

  10. Fredrik Backman: Mož z imenom Ove (496)