• Facebook
  • Twitter
  • RSS

Zara do leta 2025 napovedala prehod iz hitre v trajnostno modo

Zara, španski modni velikan in simbol hitre mode, se je uradno zavezal, da bodo do leta 2025 vse njihove kolekcije izdelane iz razgradljivih materialov.

Zara naj bi do leta 2025 poslovala z ničelno stopnjo odpadkov (»zero waste«). Foto: Pixabay

V podjetju Inditex, lastniku blagovne znamke Zara, so za britanski časopis The Guardian potrdili, da »trajnostna« zaveza vključuje še znamke Zara Home, Massimo Dutti in Pull&Bear. Španska družba, ki je v večinski lasti enega najbogatejših Evropejcev Amancia Ortege Gaona, naj bi trajnostno naravnanost zasnovala tudi širše. Na njenem sedežu in  tovarnah naj bi v enakem obdobju zagotovili veliko večino (80 odstotkov) energije iz obnovljivih virov, po drugi strani pa naj bi do leta 2025 podjetje poslovalo z ničelno stopnjo odpadkov (»zero waste«).

Koliko Slovencev kupuje trajnostno modo?

»Trajnostna moda je termin, ki se nanaša na proizvodnjo oblačil, ki povečuje pozitivne in zmanjšuje negativne okoljske, družbene in ekonomske učinke, tako v svoji dobavni kot tudi v vrednostni verigi, pri čemer mora biti trajnost poglavitni del vseh sedmih stopenj življenja oblačila, začenši s trajnostnim gojenjem surovin, proizvodnjo tekstila, izdelavo oblačila, njegovo distribucijo, uporabo, ponovno uporabo in končnim uničenjem,« nam je v intervjuju v 456. številki MM-apojasnila Tea Hegeduš, odgovorna urednica revije Gloss.

In očitno je pred Zaro in trajnostno naravnanimi modnimi znamkami precejšen izziv. Po ugotovitvah Hegeduševe 73 odstotkov Slovencev oblačil, izdelanimi v skladu z načeli trajnostne mode, dejansko nikoli ne kupi, le 15 odstotkov jih kupi enkrat letno, tistih, ki nakupe trajnostne mode opravljajo pogosto, pa je zgolj 11 odstotkov. Zavzemanje kupca za družbeno odgovornost modne industrije, podobno kot v drugih državah, torej ostaja na ravni besed in ne dejanj.

To je po besedah Hegeduševe velika škoda, saj bi lahko večje zavedanje in razumevanje na temo trajnostnih modnih praks na slovenskem tržišču, ki je še posebej preplavljeno s hitro modo, prispevalo k spodbujanju zanimanja za ta hip šibko lokalno modno proizvodnjo. »Ta v nasprotju z verigami hitre modne ponudbe, z zmanjševanjem sredstev za prevoz, uporabe ročnih spretnosti, ki ohranjajo tradicijo, s svojo unikatnostjo in nenazadnje investicijo v lokalno skupnost, predstavlja trajnostni koncept, ki bi ga bilo vredno razviti in negovati,« je Hegeduševa še povedala v intervjuju za MM.