• Facebook
  • Twitter
  • RSS

Igra 24 ali več o razlikah med Slovenijo in Kitajsko

Po podatkih CNN Business je Kitajska drugo največje gospodarstvo na svetu, ki raste hitreje od projekcij ekonomistov. Tam prebiva kar 1,3 milijarde ljudi, ki imajo precej drugačne življenjske okoliščine kot naša mala državica. Drugače se vrednotijo izdelki, v nakupovanju se uporabljajo drugačne tehnologije, kar pomeni, da so potrebne tudi drugačne oblike komuniciranja. Gre torej za popolnoma drugačen trg s svojevrstnim načinom razmišljanja in poslovanja. Na osnovi ustreznega razumevanja teh razlik lahko predrugačimo in izboljšamo svoje poslovanje in učinkovitost, hkrati pa poskušamo obdržati pozitivne elemente slovenskega delovanja.

Nino Zheng, Edith Chan in Yumei Foong so trije kitajski sodelavci, ki v digitalni agenciji April 8 pomagajo razumeti kitajski način razmišljanja, »mindset«, in tako zagotavljati učinkovit razvoj podjetja pri vstopu na kitajski trg in prodoru storitev, namenjenih kitajskim podjetjem za komunikacijsko podporo v zahodnem svetu.

Še najbolj nazorno razlike v razmišljanju prikaže zgodba Nina Zhenga: »Na vroč poletni večer sva s slovensko prijateljico igrala staro, priljubljeno kitajsko igro s kartami, imenovano 24. Gre za igro na srečo, pri kateri izbereš štiri naključne karte, brez kart s figurami, in poskusiš iz njihovih vrednosti ustvariti enačbo, katere rezultat je 24 in pri tem prehiteti nasprotnika. Med najino bitko sem poskusil biti pametnjakovič, zato sem jo vprašal: 'Veš, kako dobiti rezultat 24 iz štirih ničel?' Seveda nisem dobil pozitivnega odgovora, zato sem z nasmehom zapisal formulo: (0! + 0! + 0! + 0!)! = 24. Žal pa je trajanje potrebne razlage preseglo moja pričakovanja. Preprosto je sicer razložiti, kaj pomeni '!', vendar se je zataknilo nekje drugje. Zanimalo jo je: 'Toda zakaj je 0! enako 1?' 'No, gre za matematično pravilo.' 'A zakaj?' Nato sva začela dolg in globok postopek raziskave, da bi ugotovila 'zakaj'. Verjemite mi, ne želite vedeti podrobnosti. A njena radovednost in vztrajnost sta me presenetili. Začel sem premišljevati o svoji izkušnji z izobraževanjem. In veste, česa sem se začel zavedati?«

Na Kitajskem je »zakaj« pomembnejši kot »kako«

Nino nadaljuje: »Gre predvsem za to, da učiteljem primanjkuje časa. Kitajska je velika. Še posebej v primerjavi s Slovenijo. Celotna Slovenija obsega okoli 20 tisoč kvadratnih kilometrov, kar je le malce več od Pekinga. A Peking ima več kot 20 milijonov prebivalcev, ker je desetkrat več od celotnega števila prebivalcev Slovenije. Zato je normalno, da je v povprečno velikem razredu javne šole na Kitajskem vsaj 50 učencev. In nemogoče je, da bi učitelj uspel odgovoriti na 'zakaj' vsakega posameznega učenca. Zaradi tako velikega prebivalstva je precej huda tudi konkurenca pri sprejemnih izpitih za vpise na fakultete. Najpomembnejše je učencem posredovati potrebno znanje kar se da hitro, da se ga imajo čas naučiti uporabljati pri reševanju izpitnih vprašanj.«

Popoln izobraževalni sistem ne obstaja, obstaja le najboljša rešitev glede na stanje vsake posamezne države. In kaj je rezultat tega hitrega ritma in bolj stresnega izobraževanja? Kitajski učenci so pogosto boljši pri pomnjenju in uporabljanju znanja – znan je tudi stereotip, da je vsak Kitajec tudi odličen matematik –, a jim pogosto manjka radovednosti in pustolovskega duha. Kljub temu pa je k izpitom usmerjeno izobraževanje trenutno še vedno najučinkovitejše.

Učinkovitost ni nekaj, česar bi si želeli, temveč nekaj, kar je nujno

Vrednotenje učinkovitosti je bilo vedno del kitajske kulture. A ne, ker bi bili tako zelo ambiciozni, temveč zato, ker je tam prav zares preveč ljudi! Kar je tudi razlog za hiter razvoj e-plačil. Plačilne metode s karticami so skorajda preskočili, danes se posluje praktično brez gotovine. Hiter razvoj e-plačevanja ni posledica boljše tehnologije, temveč nujne potrebe po tem.

Nino se spominja:»Ko sem prvič obiskal Ljubljano, sem mislil, da mi bo brez e-plačevanja zelo neudobno, a pravzaprav sploh ni slabo – ker je navadno v trgovini poleg mene le še nekaj ljudi, čakanje na plačilo nikoli ni dolgo. Na Kitajskem so trgovine vsako jutro polne, z dolgimi vrstami kupcev pred blagajnami. Zato si plačevanja z gotovino na Kitajskem ne morem niti predstavljati.«

Medtem ko se zahodne države trudijo razviti in uporabljati naprednejše oblike plačilnih metod, kot sta NFC in elektronske valute, Kitajska pri izvajanju e-plačevanja uporablja QR-kode pri več kot 80 odstotkov dnevnih transakcij. Zakaj? Ker je QR-koda najučinkovitejša rešitev. Plačilo lahko vsak ponudnik (pa naj gre za lastnika imenitne restavracije ali pa za malce starejšega prodajalca na tržnici s skoraj nič znanja o tehnologiji) prejme že s telefonom, elektronskim računom in natisnjeno QR-kodo. Torej je razvoj plačevanja s QR-kodo zaradi enostavnejše uporabe hitrejši kot druge zahtevnejše oblike plačil. Ne gre toliko za vprašanje modernosti in naprednosti, ampak praktičnosti.

Delavnost zaradi velike konkurence na trgu dela

»O Kitajcih obstaja še en stereotip – da smo vsi zelo delavni. To sicer načeloma drži, mnogi Kitajci delajo veliko nadur. In v večini primerov za to niso plačani. Zakaj torej? Zdrava pamet jim pravi: današnje delo mora biti opravljeno danes. Ne gre za to, da bi bili Kitajci rojeni s čutom za odgovornost. Velika konkurenca je posledica velike populacije in ljudje so prisiljeni biti čim boljši. V nasprotnem primeru lahko kadar koli pride do zamenjave kogar koli,«Nino utemeljuje situacijo na kitajskem trgu dela.

Zakaj so trgovska središča najbolj obremenjena prav ob nedeljah?

Nino pravi, da so slovenska prodajna mesta z gorivom njegovi nedeljski rešitelji. »Če ne bi obstajala, bi marsikdaj ostal lačen. Na Kitajskem pa je popolnoma drugačna situacija. Ob koncih tedna je v nakupovalnih središčih vedno največ gneče, namesto da bi bili zaprti ali da bi imeli krajši odpiralni čas tako kot v Sloveniji. Še več – mnogo nakupovalnih središč je takrat odprtih še dlje. Morda se sprašujete, zakaj ne obiščemo gora in jezer. Ker si večina ljudi po tednu, polnem napornega dela, želi le dobrega počitka, nakupovanja in sprostitve v udobju lastnega doma ali v družbi prijateljev. Gore, jezera, morje … bodo počakali na kakšne daljše počitnice. Mimogrede – po zakonu je minimalni letni dopust na Kitajskem pet dni.«Nakupovanje na Kitajskem torej deluje po drugačnih zakonitostih, ki se jim morajo vsa uvozna podjetja ustrezno prilagoditi.

Zaupanje kot ključni element poslovanja na Kitajskem

V podjetju Vinakoper so po natančni analizi PEST pred tremi leti ugotovili, da predstavlja kitajski trg enega od večjih potencialov in priložnosti, zato so začeli z aktivnim iskanjem partnerjev in prvimi resnimi predstavitvami slovenskih vin in Slovenije kot vinske destinacije. Po podatkih Vinakoper je Kitajska s približno 400 do 450 milijoni litrov letno, kar predstavlja približno 1,4 milijarde evrov letne realizacije, največji uvoznik vin na svetu. Na tako velikem trgu s povpraševanjem po vinih vseh cenovnih razredov je konkurenca seveda zelo velika. V takšnem okolju sta za uspeh ključni država porekla in moč blagovne znamke. Vinakoper kot svojo konkurenčno prednost navajajo ceno, kakovost in prilagajanje trgu.

 »Kitajska je zaradi svoje velikosti, raznolikosti kulture in trendov pitja vina ena od najzanimivejših držav tudi za slovenske vinarje. Ker gre za popolno nasprotje kultur in različnih poslovnih modelov, smo zaposleni v podjetju Vinakoper veliko pozornosti namenili prav poznavanju kitajske kulture, predvsem obnašanju in načinu komunikacije. Kitajci veljajo za zelo dobre, ampak izredno zahtevne kupce. Nenehen stik s njimi in posredovanje informacij sta ključnega pomena. Uspešno poslovanje lahko temelji le na pravilno zgrajenem zaupanju. Razmerje med prodajalcem in kupcem na Kitajskem ne uspeva, ampak je potreben sistematičen pristop, torej namen dolgoročnega sodelovanja in medsebojna pomoč, tako na strani proizvajalca kot na strani kupca. Seveda pa se srečujemo tudi s težavami. Največjo težavo nam predstavlja prepoznavnost Slovenije kot vinske destinacije. Na sejemskih dogodkih veliko časa in energije vložimo v razlago, kdo smo in od kod prihajamo – zemljevid EU je skoraj obvezen del našega predstavitvenega materiala. Slovenija je v primerjavi z našo nekdanjo skupno državo precej neprepoznavna, ampak smo vinarji na tem področju promocije v zadnjih desetih letih naredili že veliko. O potencialu kitajskega trga pričajo tudi vsako leto boljši rezultati, obenem pa nikakor ne zanemarjamo drugih trgov,«predstavi vizijo Vinakoper na kitajskem trgu Blaž Edšidt, ki je v podjetju odgovoren za poslovanje s tujino.

Kitajska ima »lakoto«

Svoja opažanja povzema tudi Ina Kukovič Borovnik, ustanoviteljica podjetja Belavoda, ki se ukvarja z izobraževanji in strateškim svetovanjem posameznikom in organizacijam, na podlagi principov narave in je kot socialna podjetnica za trajnostni razvoj pred desetletjem delovala na Kitajskem. »Po vsem tem času, nazaj na evropskih tleh, vedno bolj čutim in na neki način pogrešam ta zagon in željo. Kitajska ima po mojih izkušnjah 'lakoto', ki je morda v Evropi in v Sloveniji danes manjka. To je lakota po novem in sposobnost po hitrem prilagajanju spremembam. Danes se moramo namreč reinovirati vsakega 3,5 leta, tako v poslu kot tudi v zasebnem življenju. S kitajsko učinkovitostjo in maso ne moremo tekmovati, lahko pa se poglobimo v 'zakaj' in v to, kakšna je smer razvoja, ter poskusimo pridobiti sposobnost prilagajanja spremembam, ki je danes nujna. Za širitev na Kitajsko sta po mojem mnenju nujni superiorna kakovost in izvirnost, ki ju moramo stalno reinovirati.«

Kukovič Borovnikova pojasnjuje tudi, da smo danes vsi del globalnega trga, zato sta sposobnost prilagajanja na hitre spremembe in razvoj vedno bolj potrebna tudi pri nas, ob širitvi na velike svetovne trge pa celo obvezni. »Kako« po njenem mnenju nikakor ni boljši kot »zakaj« (kot tudi ne obratno), le drugačen.

Globalno poslovanje je lahko uspešno le z razumevanjem razlik, medsebojnim učenjem in prilagodljivo vizijo. 再见

Članek je bil prvotno objavljen v junijski, 456. številki Marketing magazinaNa spletu objavimo le 20 odstotkov člankov iz revije. Na MM se lahko naročite na i[email protected]