• Facebook
  • Twitter
  • RSS

4 kids and us: od potrebe do posla

V Radečah smo obiskali podjetje z naravno kozmetiko 4 kids and us. Uspeh Vanje in Jureta Rainerja ni prav običajna podjetniška zgodba, delček katere ste sicer imeli priložnost spoznati v okviru projekta »Štartaj Slovenija«. Posel je namreč po spletu okoliščin nastal kar iz nuje. Zaradi kožnih alergij svojih otrok sta iskala ustrezna mazila, a jih nista našla. Iskanje možnih rešitev pa ju je sčasoma vodilo do razvoja lastne blagovne znamke.

Rainerjeva sta prepričana, da je treba na trgu stalno predstavljati nove izdelke, sicer si hitro »pozabljen«. No, ujeli smo ju med »kuhanjem« ene od novosti. Foto: Črt Piksi

»Glej, tabla s številko štiri. Tu sva,« rečem fotografu (in ob tej priložnosti tudi vozniku), ko se v aprilskem dežju prebijava po Titovi cesti v Radečah. »Ni prav, na Titovi 6 so. Zgrešila sva,« mi odvrne. V resnici sva imela oba prav, sedež in prodajalna podjetja 4 kids and us je resnično na Titovi 6, a na vratih v prodajalno vas pričaka velika črna »štirka«, sicer del uradnega logotipa podjetja, ki sta ga leta 2015 ustanovila zakonca Vanja inJure Rainer. Zametek njune podjetniške zgodbe sega v čas, ko sta imela dva od njunih štirih otrok težave s kožo (z dermatitisom), zdravniki pa so jima predpisali le hormonska mazila. Staršema se je to zdelo sporno in Jure je kot kemik po izobrazbi (medtem ko je Vanja ekonomistka) vzel stvari v svoje roke. Sam je namreč ustvaril blažilno kremo, ki rešuje kožne težave. Kot nam pove, se je prvi del zgodbe z uspešno odpravljenimi simptomi tudi končal. Takrat še niti nista prepoznala potrebe po lastnem podjetju, potem pa je sledila gospodarska kriza in stečaj okoliških podjetij, kjer sta bila zakonca zaposlena. »Zaposlitve, kot sva si je želela, ni bilo. Zaradi otrok se za tujino nisva odločila. Rekla sva si, da bova nekaj sama ustvarila in tako se je vse skupaj začelo,« se spominja Jure. Vanja ob tem doda, da sta imela določene pomisleke o lastni proizvodnji že ob prvem zdravniškem pregledu in prvem (prej omenjenem) pripravku, a ko imaš službo in si v nekem območju obdobja, sta zamisel »pospravila v predal« in nanjo pozabila. »Če ti ni treba iskati rešitev, jih pač ne. No, ob izgubi službe pa se nenadoma nič ni zdelo nemogoče,« se nasmehne sogovornica.

Podjetje 4kids and us domuje na Titovi cesti 6 v Radečah.

Iskrena blagovna znamka, ki je prijazna do okolja in okolice

Rainerjeva sta svojo poslovno pot začela z zavedanjem, da preprosto morata biti drugačna. Hitro sta spoznala, da bosta tako ime kot tudi embalaža izdelkov velik izziv. »Sama in s prijatelji sva viharila možgane, a to ni bilo to. Ni šlo za najino področje, zato sva želela poiskati strokovnjaka, ki bi nama pomagal,« se neuspelih poskusov spominja Vanja. Začela sta se udeleževati različnih dogodkov in kreativnih večerov, kjer sta tudi sama iskala navdih pri uspešnih podjetniških zgodbah. Naključno sta spoznala tekstopisko Tadejo Bučar, ki ju je na enem od kreativnih večerov spoznala z oblikovalcem Gregorjem Žakljem iz oblikovalskega studia VBG. »Vedela sva, da si bova zunanjo pomoč težko privoščila, a ko sva videla njegove umetnine, sva vedela, da potrebujeva natanko to!« Če preskočimo nekoliko v prihodnost, naj povemo, da sta na 25. Slovenskem oglaševalskem festivalu ravno po Žakljevi zaslugi dobila veliko nagrado v tekmovalni skupini oblikovanje. Ko ga vprašamo, s kakšnimi izhodišči glede želene grafične podobe svojih izdelkov sta ga soočila naročnika, najprej pojasni, da ni ravno navdušen nad kreativnimi briefi. »Večkrat se zgodi, da ponudijo zgolj enostranski pogled na problem, ki ga je treba rešiti. Ne ustvarjajo celotnega pogleda in s tem omejujejo presežke. Sicer radi vidimo, da naročnik postane del oblikovne rešitve že od samega začetka in tako je bil tudi v tem primeru nekajstranski vprašalnik osnova za delo,« pojasnjuje sogovornik.

Naveza podjetja 4kids and us in oblikovalskega studia VBG je na 25. Slovenskem oglaševalskem festivalu prejela veliko nagrado v tekmovalni skupini oblikovanje.

Sledil je dolg in iskren pogovor o sami blagovni znamki, kaj bo sporočala in kje se bo pojavljala. Zgodba zakoncev je bila tako vedno v ospredju. »Že od samega začetka smo videli potencial, predvsem preko predanosti, ki sta jo oba izražala. Ustvariti smo želeli iskreno blagovno znamko, ki bo prijazna do okolja in okolice, brez kompromisov.« Žakelj sicer blagovno znamko primerja s sestavljanko. Če želiš, da bo delovala, morajo biti vsi koščki povezani do potankosti. Z dobro zgodbo in odličnim izdelkom ustvariš željo, do katere pride veliko pred njenim prihodom na polico. »Ko kupec pride v stik z embalažo oziroma izdelkom, ta deluje popolnoma enako kot celotna komunikacija, torej ne obljublja, ampak je. Prav v tem je čar dobre celostne grafične podobe. Nima odvečnih elementov, nima dodanih svetlečih obljub. Je nepogrešljiv del izdelka, ki z njim ustvari celoto,« je prepričan Žakelj.

»Zgodbe pišejo blagovne znamke«

Če ime podjetja oziroma blagovne znamke dovolj pozorno preberete, hitro ugotovite, da ima dva pomena. Rainerjeva sta želela, da ima blagovna znamka sporočilo in da ni le neka izpeljanka ali zgolj ime. 4kids and us ima tako dva pomena, torej družino in izdelke, ki so namenjeni otrokom in odraslim. »Vedno iščemo zgodbe, ki jih pišejo blagovne znamke. Da, zgodbe pišejo blagovne znamke. Ne izmišljujemo se jih kreativci, vedno so že tam v vsej svoji iskrenosti in preprostosti. Najlepše je, če jo lahko sporočiš že z osnovnimi gradniki blagovne znamke, kot sta v tem primeru ime in celostna grafična podoba,« pravi Žakelj. Pri tem izpostavlja dolgoletne izkušnje in sodelovanje s Tadejo Bučar, ki zna po njegovih besedah blagovni znamki prisluhniti, jo prepoznati in zapisati na pravilen način.

»Ko sem prvič prebral ime 4 kids and us, sem našel svoj 'strah' in prvič odgovoril, da kaj tako popolnega ne bom znal oblikovati,« se nasmehne sogovornik. Veliko raziskovanja, obiskov muzejev in nekaj pogumnih odločitev pozneje je pripeljalo do končne rešitve, ki po njegovih besedah zajema vse, kar blagovna znamka je in bo. »Ko sta Grega in Tadeja prišla s tem plakatom (Vanja pokaže na plakat, ki vas pričaka ob prihodu v trgovino, op. p.), sva si rekla: »Kako je mogoče nekaj takšnega na tako preprost način? Midva pa sva tuhtala in tuhtala! Osebno mi je pri tem najbolj zanimivo, da tega ni že kdo prej uporabil. Res pa je, da je bilo pozneje sicer nekaj težav z registracijo imena,« se zasmeji Vanja Rainer.

Če ne rasteš, te konkurenca povozi

Podjetniško pot sta Rainerjeva začela s štirimi izdelki, ponudbo pa stalno širita in to z upravičenim razlogom. »Slovenski trg je omejen in za vsak izdelek oceniš, koliko se ga lahko proda. Pri nekaterih gre več, pri drugih manj, ampak vedno prideš do meje. Prodaje ne boš povečal s še tako 'močnim' marketingom, kot jih lahko z novimi izdelki. Trgu dodaš nove izdelke in nato rasteš. Če ne rasteš, te konkurenca povozi. Tudi s še tako nišno usmeritvijo moramo predstavljati nove izdelke,« je prepričan. Na vprašanje, ali te lahko kupci pozabijo, brez pomisleka odgovori pritrdilno: »V dveh ali treh tednih.« Vanja pri tem omenja neformalni »dogovor« s kupci, ki jih od začetka spodbujajo k izražanju želja in mnenj. »Seveda tudi preverjamo, kaj počnejo v tujini, kjer so trendi nekoliko naprednejši. Poleg tega pa poskušamo izdelke proizvajati na čim inovativnejši način in to tudi predstaviti trgu.«

 Jure Rainer, sicer kemik po izobrazbi, bdi nad proizvodnjo.

Sogovornica poudarja, da so od samega začetka bistvena prav mnenja kupcev in tudi na podlagi tega ugotavljajo prihodnje trende. Med pogovorom po drugi strani praktično ne slišimo omembe konkurentov, s katerimi se sogovornika ne ukvarjata preveč. »Če preveč gledaš za tekmeci, jim tudi postaneš podoben,« ugotavlja Jure. Zaradi specifičnosti izdelka in kredibilnosti povratnih informacij sta med drugim zelo pazljiva tudi pri sodelovanju z vplivneži. Predvsem ju zanimajo tisti, ki verjamejo blagovni znamki. Na drugi strani so tisti, ki dobijo ogromno brezplačnih izdelkov (Jure temu pravi »na palete izdelkov«), a je vprašanje, ali jih dejansko testirajo. Vprašljiva sta torej znanje in kredibilnost, ki stoji za neko oceno. »Bolj kot podarjanje izdelkov imava raje začetni popust na nakup, da dobiš realnejše mnenje. Vplivneži imajo sicer svoj doseg, a po najinih izkušnjah so ocene kupcev veliko kredibilnejše.  V zadnjem času sva sodelovanje z njimi močno omejila,« pravi Vanja.

Družbena omrežja kot odlično marketinško orodje

V hiši 4 kids and us ni le proizvodnja, temveč tudi celoten marketing. Sprva sta Rainerjeva iskala zunanjo pomoč, saj sta menila, da nimata dovolj znanja. Na koncu se je po njunih besedah izkazalo, da sta potrošila preveč denarja za premalo učinka. Od takrat je za marketing odgovorna Vanja. »V okviru projekta Štartaj Slovenija smo sodelovali z agencijo Formitas, a večinoma le na področju znamčenja. Sama se v naših marketinških aktivnostih osredotočava na konverzijo oziroma merljivi rezultat,« pojasnjuje Vanja. Velik pomen pripisujeta družbenim omrežjem, ki jih vidita kot odlično marketinško orodje za mala podjetja. Jure poudarja, da je kupcu v tem primeru mogoče slediti praktično od prvega klika do nakupa ali nenakupa. V »fizični« prodaji je situacija seveda drugačna. »V Sparu sva po drugi strani prodala ogromno izdelkov, a ne veva, kdo so kupci in kako zadovoljni so. Kar hočem povedati, je, da so na spletu popolnoma drugi kupci kot v Sparovih trgovinah. Na spletu so eni, televizijo gledajo drugi. Recimo, da sva se malce bala, da se bo spletna prodaja znižala. Delež je ostal isti, prodaja v Sparovih trgovinah pa je bila dodatna prednost,« je zadovoljen sogovornik.

Vanja Rainer vodi marketinške aktivnosti, kjer glavni komunikacijski kanal predstavljajo predvsem družbena omrežja.

Ob obisku spletne strani podjetja v oči pade blog, ki ni le prodajno usmerjen. Ne manjka koristnih informacij, kot so na primer napake pri umivanju las ali nega kože v poletnih mesecih. »Trenutno sicer malce zaostaja in marsikdo nam očita preveč slovničnih napak, ampak to nameravamo urediti (smeh). Blog izhaja iz naju, v njem opisujeva svoje izkušnje, torej kaj in kako delamo. Tudi kolegom podjetnikom rada nameniva kakšno spodbudno besedo,« pojasni Vanja. Na vprašanje, ali je 4 kids and us digitalni domorodec (ang. digital native), sogovornika odgovorita z glasnim da. »Zrasli smo z internetom. Dve leti smo prodajali le preko spleta. Tudi s fizično trgovino smo do sodelovanja v projektu Štartaj Slovenija veliko večino prodajali sami (izdelke danes najdete tudi v specializiranih trgovinah, op. p.). Glavna komunikacijska kanala sta Facebook in Instagram, nameravava pa oglaševati tudi na televiziji,« pojasnjuje Jure.

»Štartaj Slovenija« kot odlična priložnost za promocijo in nova znanja

Ko smo se s sogovornikoma najprej (na začetku januarja) dogovarjali za obisk, sta prosila  za poznejši termin. Razlog je bil praktične narave, imela sta namreč polne roke dela za prodajo v okviru vseslovenske podjetniške pobude Štartaj Slovenija. »Takšne promocije, kot smo jo dobili s Štartaj Slovenija, si tako majhno podjetje ne more privoščiti. Glede na to, da smo bili takrat trije zaposleni (zdaj so štirje, op. p.), so bili delavniki lahko resnično dolgi. Stresno obdobje, ampak se je izplačalo,« se spominja Jure.

Zgodba spominja na številne podjetniške zgodbe (nekateri jih imenujejo tudi prekletstvo malih podjetnikov), ko mala podjetja, ki stavijo na ročno izdelavo, kar naenkrat namesto naročila nekaj sto izdelkov dobijo naročenih nekaj tisoč izdelkov, kar jih lahko spravi na rob bankrota. »Takšno ogromno naročilo ne pomeni, da bomo vedno polnili tako velike palete. Res pa je, da lahko koga preveč ponese v oblake in mislijo, da bo šlo tako v neskončnost. Poleg tega je bilo prvo vprašanje s strani Spara, ali bova zmogla in sva zadevo dobro preračunala,« dodaja Vanja. Na obstoječih strojih so optimizirali proces za povečanje proizvodnje, NLB pa jima je odobril posojilo, ki jima je omogočilo nakup dovolj velike količine surovin. »To je tisto potencialno prekletstvo, saj je treba posojilo seveda vrniti. A po drugi strani sva preračunala, da bi, če ga ne bi najeli, zašli v likvidnostne težave tik pred dobavo. Takoj po Sparovem plačilu smo posojilo tudi vrnili,« dodaja Jure. Sodelovanje v projektu imata sicer za zelo pozitivno izkušnjo, saj sta pridobila ogromno znanja, predvsem marketinškega. Po Juretovih besedah poslovno dozoriš, ko se soočiš s takšnim sistemom. Ugotovila sta na primer, da njuni izdelki prej niso bili prilagojeni za veleprodajo in njihov sistem nabave, kot so na primer kode EAN. »Gre sicer za malenkosti, ki pa so pomembne. Če gre kaj narobe, te hitro udari po prstih tudi finančno,« ga dopolni Vanja.

Tujina ostaja neizpolnjen cilj. Za zdaj.

Po zelo uspešnem letu 2018 (rast med letoma 2017 in 2018 ocenjujeta na 70 odstotkov) sogovornika napovedujeta prehodno, a nič manj zanimivo obdobje. Na podlagi preteklih izkušenj sklepata, da tako zelo drugače ne bo. »Začetna promocija na vseh možnih kanalih je uspela. Zdaj prideta tisti dve leti, ko bomo videli, ali bomo rasli ali bomo padli ali pa bomo obdržali določeno raven, kar je sicer najin cilj. To raven bomo poskušali obdržati z novimi izdelki in biti čim aktivnejši na spletu,« trdno na tleh ostaja Jure.

Prvotno sta z izdelki ciljala tudi na tujino, a sta se nato umaknila nazaj v Slovenijo. »Želela sva najprej preveriti slovenski trg, ker so pravila igre pri množični prodaji drugačna. Brez nekaj naložb v marketing je težko, prodaja ne pride sama od sebe. Za tujino bi preprosto zmanjkalo sredstev. Odločila sva se, da bova najprej doma vzpostavila dovolj močno »bazo« z dovolj velikimi prihodki za naložbe v marketing tudi v tujini. Je pa to eden od ciljev za letos,« napoveduje Vanja.

Butična, ekološka in lokalna usmerjenost

4 kids and us pooseblja »craft« podjetništvo, ki v Sloveniji doživlja pravi razcvet. Izdelki so izdelani ročno in iz 100-odstotno naravnih, organskih in svežih sestavin. Embalaže na primer niso iz plastike, saj sta Rainerjeva prepričana, da je plastična embalaža recept za katastrofo. »Če tistih groznih prizorov onesnaženja ni pred našimi vrati, to še ne pomeni, da to tudi ne obstaja. Pri nekaterih izdelkih je to sicer zelo težko. V kopalnici na primer ne moreš imeti izdelkov v stekleni embalaži. Vemo, kaj se lahko zgodi, ko se razbije. Zaradi tega smo prišli do ideje, da bi bili šamponi in mila v trdi obliki,« pojasnjuje Vanja.

»Tudi glavo je treba očistiti. Ko si nervozen, veš, da si šel čez mejo. Pri snovanju znamke sva se zelo zaprla. Nisva gledala niti televizije, ker sva ugotovila, da naju je to obremenjevalo. Začneš namreč razmišljati, ali bi šel sploh kaj delat. Hitro padeš v depresijo,« iskreno pripovedujeta Vanja in Jure Rainer.

Podjetje je tudi trdno zasidrano v domačem okolju, kjer tako ali drugače poskušata pomagati lokalnim društvom pri nakupih in izdelkih za srečelove. Tudi vsi zaposleni so domačini. »Zagotovo bo prišlo obdobje, ko bo kader iz tega okolja zelo težko dobiti, saj se je ogromno mladih izselilo v večja mesta. A za zdaj gre,« pravi Jure.

Biti lastnik manjšega podjetja pa pomeni tudi, da sta sogovornika hočeš nočeš postala tudi obraza podjetja. Hitro se zasmejita, da je bila to ena od težjih nalog, saj se nerada izpostavljata. »Sčasoma ugotoviš, da sva tako midva kot najini otroci obraz podjetja. Vendar je še vedno prisotna neka distanca in ne siliva v ospredje,« je previdna Vanja. Enako velja za izpostavljanje otrok. »Premladi so in mogoče v prihodnosti ne bodo želeli biti povezani s podjetjem, morda bodo šli popolnoma svojo pot. Otroci naj bodo otroci. Res pa je, da pri kupcih spodbujajo čustva. Niti ne gre za to, da jih ne bi želela izpostavljati, ampak jih želiva zaščiti pred samimi komentarji,« dodaja Jure. No, tako sramežljiva le nista, saj ju lahko ujamete na številnih podjetniških dogodkih po Sloveniji, kjer – na svoj iskren način – delita svoje izkušnje.

 »Ponosna sva, da sva dobila Bisnodov certifikat odličnosti. Še en dokaz, da delamo nekaj prav in da tudi na netipični podjetniški poti lahko uspeš,« pravita Rainerjeva.

Otroci potrebujejo starše

Dotaknili smo se tudi v »naši« panogi pogosto obravnavane tematike, in sicer izgorelosti. Ni malo takih, ki opevajo vsakodnevni »boj« (kar koli to že pomeni), neskončno dolge delavnike in pomanjkanje družabnega življenja. Sogovornika imata štiri otroke in dejansko še petega – 4 kids and us. Prostora za izgorelost preprosto ni, zagovarjata ravnovesje. Jure svoj pogled predstavi na podlagi izkušnje z enim od prejšnjih direktorjev. »Zelo v redu možakar, na trenutke precej koleričen. Ko smo nekoč prišli k njemu, češ da imamo nadure in da je treba to urediti, je vedno bolj rdeč v obraz izbruhnil: »Če niste tega sposobni narediti v 8 urah, pa delajte 24 ur, sicer bo kdo drug!« To filozofijo sem prinesel k nam. Tu bomo osem ur in popolnoma nič več. Če se ponovi tolikšno naročilo kot v primeru Spara, bomo zaposlili kakšnega človeka več. Bolje to, kot pa da se 'prekurimo',« je brez dlake na jeziku Jure. Delavniki so tako osemurni, razlaga pa preprosta: človek potrebuje čas zase in otroci potrebujejo starše. »Tisto stresno obdobje, ko smo delali dobavo za Spar, so otroci postali samorastniki. V šoli je padel uspeh, videlo se je, da naju potrebujejo. Po 8-ih urah končamo z delom, nato otroke razvoziva po interesnih dejavnostih. Ob 18. ali 19. uri smo končno skupaj. Res pa je, da jim danes pri razvijanju potenciala veliko lažje pomagava kot pa prej, ko smo komaj imeli za kruh,« sklene Vanja.