• Facebook
  • Twitter
  • RSS

Greta Thunberg, najmlajša pobudnica kampanje svetovnih razsežnosti

Kdo je Greta Thunberg, se je vsako stotinko sekunde po zaslugi družbenih omrežij v tednu pred 16. marcem spraševalo vse več ljudi – tisti, ki prej niso slišali zanjo, so za njeno ime izvedeli najkasneje marca letos. In o Greti se niso spraševali zgolj mladi, ki jih je mlado dekle prvenstveno nagovarjalo. Res je, glavna ciljna skupina Grete Thunberg so mladi – vsi tisti mladi, ki smo jim mi, naša generacija, ter generacije pred nami uničili planet.

»Energija in kreativnost, ki sem ju vsa ta leta pri tej generaciji pogrešala, sta planili na površje v enem dnevu v vsej svoji razsežnosti..« Na fotografiji je prizor z ljubljanskega protesta mladih pred slovenskim parlamentom. (Foto: Dreamstime)

Greta je najmlajša pobudnica ekološkega protesta svetovnih razsežnosti. Najbrž najmlajša tovrstna pobudnica vseh časov sploh. Za to je uporabila prvenstveno en kanal – družbena omrežja, seveda tista, ki so najbližje mladim. Čez noč je postala superzvezdnica. Naenkrat se je zanjo začel zanimati ves svet. Na dan so curljale podrobnosti o tem, da je avtistka, da je nenavadnega videza in da na prvi pogled ne deluje skandinavsko – netipična Švedinja, skratka. Prodorna mlada dama se ni mogla izogniti niti temu, da so novinarji začeli brskati po njenem zasebnem življenju; ugotavljali, kdo je njena družina in kaj vse se dogaja v njej, ter iskali vse možne razlage, od kje dekletu takšni genialnost in pronicljivost ter predvsem moč. Kdo stoji za njenimi zahtevami, kdo ji je dal denar, kdo je v ozadju njene kampanje? Gretine zahteve niso ostale neslišne. Precej hitro so dobile nešteto kritikov; po spletu so se usule teorije zarote, Greta je bila naenkrat deležna številnih označb, pripisovali so ji vse mogoče – je šestnajstletno dekletce sploh sposobno premleti takšno količino tako pozitivne kot negativne publicitete? Najbrž ne, a Greta je imela razdelano strategijo, jasen cilj, zelo natančno definirane ciljne skupine in jasno določene kanale komuniciranja. Njena kampanja je moderna in aktualna, ni se kaj dosti ozirala na ovire in slišalo jo je veliko več ljudi, kot si je najbrž sploh lahko predstavljala. Ne, Greta ni potrebovala atraktivnega videza, make-upa in zapeljivih oblek, da bi se z njo poistovetila dekleta po vsem svetu; niti ni potrebovala številnih oboževalcev, ki bi se vsak dan naslajali nad njenimi številnimi zapeljivimi selfiji. Uporabila je svojo inteligenco in ostale lastnosti, ki bi na prvi pogled lahko bile njena pomanjkljivost, na koncu pa so se izkazale za zmagovito kombinacijo z njenimi preostalimi osebnostnimi lastnostmi. In seveda – Greta briljantno govori angleško. Zaradi tega jo je razumel ves svet.

Za Greto pa sta se najkasneje marca letos poleg mladih, politikov, korporacij in ekoloških združenj začeli trumoma zanimati še dve ciljni skupini: pedagogi in starši. Naenkrat je bila najpomembnejša debata, kako bo izpadlo, da bodo šli otroci namesto v šolo stavkat na ulico. V trenutku so se starši in pedagogi razdelili na tiste, ki so iniciativo neverjetnih razsežnosti podpirali, in na tiste, ki se jim je zdelo nezaslišano, da otroci ne bodo šli v šolo. Kdaj pa bodo otroci nadomestili snov? A ob sobotah, ko imajo druge načrte, obveznosti, športna in druga tekmovanja? Kakšen zgled mladim je to dekle, ki namesto v šolo hodi stavkat pred parlament? To in še marsikaj drugega je bilo slišati v dneh pred in po slavnem 16. marcu 2019. Skoraj vsakdo, ki je slišal za Greto, je imel košček nekega svojega mnenja o celotni zadevi. Komu do zdaj je torej uspelo prebuditi toliko ljudi v toliko državah s plemenitim in predvsem vizionarskim namenom?

O Greti in njenem poslanstvu ste najbrž veliko prebrali že v drugih medijih. O njenih petkovih izostankih iz šole in stavkanju pred parlamentom. O njenih močno radikalnih predlogih, kaj vse bi dekle ukinilo in prepovedalo zavoljo tega, da končno začnemo vsaj malo reševati naš planet pred popolno ekološko katastrofo. O ugibanjih, kdo stoji za njo in zakaj se je kljub vsej radikalnosti izognila prav določenim temam. O številnih dilemah, ali si zasluži Nobelovo nagrado ali ne. Gretin protest ni niti prva niti največja ekološka kampanja na svetu. Definitivno pa tako mlade in tako posebne ter prodorne protagonistke svetovna ekološka srenja v zgodovini najbrž še ni imela.

Svetovna ekološka stavka, ki je glede na znane podatke potekala v 123 državah po vsem svetu, pa je fenomen še glede nečesa drugega. Sem mama najstnika, leto dni mlajšega od Grete. Z generacijo, ki ji pripada Greta, torej živim in sem obkrožena zadnjih 15 let. Zadnja leta me pasivnost in neangažiranost te generacije pogosto žalostita, saj se mi zdi, da fantov poleg igric in športa ne zanima nič drugega, dekleta pa se vse dneve fotografirajo in zbirajo všečke ter travmirajo, če teh ni dovolj. Ampak taista generacija se je 16. marca zbrala na ulicah po vsem svetu in odločno protestirala. Tisti dan sem nekaj časa preživela med njimi, prebirala zelo izvirne in pomenljive slogane na njihovih transparentih in bila ganjena ob vsej energiji, ki sem jo zaznala med mladimi na ta dan. Ta energija in kreativnost, ki sem ju vsa ta leta pri tej generaciji pogrešala, sta planili na površje v enem dnevu v vsej svoji razsežnosti – tokrat nam je prav ta individualistična generacija dala vedeti, kje nam je mesto, in nas zelo direktno povprašala, kaj za vraga se gremo. Ta fenomen, ta silna energija in ubranost po vsem svetu so tisto, za kar bi verjetno ubijali vsi tisti snovalci kampanj, ki nagovarjajo to ciljno skupino. Mladi namreč do večine stvari kažejo apatičen odnos – v glavnem jih zanimajo telefoni, moda in tekmovalnost. Dekleta se neznansko zanimajo za Megan Markle ter klan Kardashian/Jenner, fantom je vzornik PewDie Pie. Potem pa se pojavi vesoljka Greta Thunberg, ki ne spada nikamor od vsega, kar zanima mlade – in jih prebudi in pozove k osveščanju in aktivaciji. To je pri tej generaciji tako neverjetno težko doseči, da si že za to zasluži Nobelovo.

Ne glede na vse navedeno pa je bilo po stavki pogosto prebrati in slišati zgolj: »Kaj pa bo zdaj drugače? Kaj se bo dejansko spremenilo? Nič. Torej brez veze.« Tipični človeški negativizem, značilen za vsa obdobja, ne samo za čas, v katerem živimo sedaj.

Gretina pot je začetek, pa kar koli že si mislimo o njenih radikalnih predlogih in njihovi neizvedljivosti.