• Facebook
  • Twitter
  • RSS

Ali bomo morali potrošniki biti zdaj še detektivi?

Vplivneži in z njimi povezan vplivnostni marketing ne le razdvajajo javnost, vedno glasnejši so tudi očitki, da ji marsikaj prikrivajo. Govorimo seveda o prikritem oglaševanju, ki je sicer na radarju regulative, a pri nas v povezavi s tem še ni konkretnih ukrepov. Da pa ne bo kakšnega prikrivanja z naše strani, smo se za mnenje pozanimali pri vseh deležnikih – oglaševalcih, starševskih blogerjih, pravni stroki, Slovenski oglaševalski zbornici in Društvu za marketing Slovenije.

Instagram je glavno orodje vplivnežev in tistih, ki so to »le« po duši.

Porast vplivnostnega marketinga kaže, da vplivneži ali »influencerji« niso neka modna muha, ampak pokazatelj, da se je družba spremenila. Blagovne znamke, ki se želijo približati potrošnikom, še naprej vedno večje proračune namenjajo sodelovanju z vplivneži, ki v marketingu seveda niso nekaj novega. Nova je beseda, vsebina pa ni bistveno drugačna že desetletja. Nekoč postavljavci trendov oziroma »trendsetterji«, zvezdniki (»celebrityji«), mnenjski voditelji, zabavljači, pop zvezdniki, igralci in slavni (ne nujno v tem vrstnem redu) so torej tisti posamezniki, ki hote ali nehote vplivajo na navade, potrošnjo, modo, frizure, prehrano in izbore neštetih nakupov, ki jih sledilci opravijo pod njihovim zavednim ali nezavednim vplivom. Kar pa je novo, so mikrovplivneži vseh vrst, kot so na primer blogerjiin YouTuberji (eden od najbolj zaželenih poklicev generacije Z). Tudi Slovenija počasi sledi tujim trendom.Kot nam je na primer v intervjuju povedal Zoran Savin, direktor Zavoda IAB, so vplivneži glasnik digitalne revolucije. Ena od črnih pik te digitalne revolucije pa je tudi prikrito oglaševanje, ki ob pojavu rosno mladih vplivnežev (beri: otrok) dobi nove razsežnosti. »Oglasi se pojavljajo v medijih, platforme pa v Sloveniji niso definirane kot mediji. So področje, ki ga ne ureja in ne nadzoruje nihče. Najbolj žalostno je, da tako stanje vsem najbolj ustreza. Oglaševalci imajo proste roke, vplivneži služijo in pri tem ne trpi zaupanje njihovih sledilcev, potrošniki pa so prepuščeni sami sebi. Obče prisotna skrb za dobrobit otrok je tukaj umaknjena na stranski tir,« je v svojem blogovskem prispevku Otroci v službi marketinga z vplivneži (ki je bil tudi povod za ta prispevek) ugotavljala Tamara Langus, strokovnjakinja za komuniciranje na družbenih omrežjih. Kot piše Langusova, je pogosta »vloga« otrok, da nastopajo v objavah na družbenih profilih svojih mater. To so tako imenovane »mami blogerke«, ki iščejo različna sodelovanja s podjetji. »Z otroki se jim namreč odpre dodatno in zelo pomembno nakupovalno področje – obleke, hrana, igrače, pripomočki, pohištvo, dekoracije … vse za otroka. Otroci v teh objavah postanejo modni dodatki in modeli. Tako početje ni sporno, saj so otroci objavljeni z dovoljenjem svojih staršev.« Sporno je po pisanju Langusove to, da v Sloveniji tovrstne objave največkrat niso označene kot oglasi.

Ne pozabimo – za ravnanje otrok so odgovorni starši oziroma zakoniti skrbniki

Poglejmo problematiko najprej s pravnega vidika. Za Jako Repanška, strokovnjaka za oglaševalsko in medijsko pravo, je vključevanje otrok in mladostnikov v oglaševalske vsebine vselej predmet posebno stroge pravne in etične presoje. V zadnjem času opaža porast primerov sodelovanja otrok zlasti na mejnih področjih oglaševanja, kot so nastopi vplivnežev na družbenih omrežjih, ki se lahko kvalificirajo najmanj kot prikrito oglaševanje, pogosti pa so izkazani tudi primeri nepoštenih poslovnih praks. »Žal pa je področje vplivnostnega marketinga zaenkrat skoraj povsem neregulirano in je zato težko potegniti jasno črto med dovoljeno in protipravno obliko oglaševanja. Nedvomno pa veljajo tudi na področju vplivnostnega marketinga vsi splošni predpisi s področja oglaševanja in Oglaševalski kodeks, ki zelo jasno navaja omejitve pri oglasih, v katerih nastopajo otroci oziroma so otrokom namenjeni.« Pri (predmetnih) oglasih je torej treba vselej preveriti, ali gre za oglaševalsko vsebino (pojavljanje blagovnih znamk, blaga in storitev z namenom njihove promocije) in mora biti objava označena kot oglas, ali je oseba (ali njen zakoniti zastopnik, torej starš!) za to prejela plačilo ali kakršno koli obliko nagrade. To velja tudi, če je ta zelo posredna; in zlasti je po Repanškovem mnenju treba določiti, komu je predvajana vsebina namenjena. »V primerih, da gre za kršitev vsaj ene od navedenih norm, je utemeljeno pričakovati ukrepanje tržne inšpekcije in Oglaševalskega razsodišča, če bo seveda prišlo do prijave. In ne pozabimo – za ravnanja otrok so odgovorni starši oziroma zakoniti skrbniki, ki morajo nositi tudi vso pravno in moralno odgovornost v primeru kršitev. Na drugi strani tudi ni mogoče izključiti pravne odgovornosti naročnikov prikritih oglaševalskih vsebin, ki so vedeli ali bi morali vedeti, da gre za nedovoljeno, neoznačeno ali neetično obliko oglaševanja.« 

Dragi vplivneži, kaj pa transparentnost?

V Veliki Britaniji se čedalje bolj zavedajo dejstva, da številni vplivneži svoje profile na Instagramu v veliki meri izkoriščajo za oglaševanje znamk (oziroma obratno), s katerimi sodelujejo. Marsikdo to počne s »kupovanjem« sledilcev (in tega seveda ne prizna), kar je bil eden od prvih pokazateljev, da v svetu vplivnostnega marketinga marsikaj smrdi. Digitalna agencija Social Chain, znana tudi pod imenom »tovarna memejev«, pod vodstvom Stevena Bartletta (ki tudi ustreza vsem merilom vplivneža), je na primer kupovanju sledilcev napovedala vojno. Konec leta 2018 so napovedali začetek uporabe orodja Like-Wise, s katerim naj bi marketinško panogo »očistili« goljufov. Zganila pa se je tudi britanska regulativa. Januarja letos je Britansko oglaševalsko razsodišče (ASA) opozorilo med dvesto in tristo vplivnežev, da mora biti oglaševanje jasno označeno. »Ni prav, da morajo biti ljudje »detektivi«, ki sami ugotavljajo, ali so tarča oglaševanja. Status plačane objave, ne glede na to, ali gre tvit, blog, vlog ali za objavo na Instagramu, mora biti jasno označen,« je povedal Guy Parker, direktor ASA.

Kaj pa pri nas? »Oglaševalsko razsodišče pri svojem delu še ni naletelo na prijavo, kjer bi bilo prikrito oglaševanje otrokom preko objav vplivnežem prepoznano kot problematično, po kodeksu pa obravnavamo in komentiramo le uradne, podpisane prijave, zato tudi ne moremo komentirati različnih praks na trgu,« je za MM povedala Milena Fornazarič, predsednica Oglaševalskega razsodišča (OR). Poudarja pa zavedanje, da se digitalna realnost razvija tako hitro, da kodeksi in zakonodaja temu sledijo z zamikom, čeprav že obstoječi Slovenski oglaševalski kodeks v svojem 7. členu skupaj z določili uvodnih poglavij daje podlago, da OR lahko presoja prijavljene primere. »Pomembnih je več vprašanj ne glede na vrsto medija ali platformo, ki so univerzalna: kaj je definicija prikritega oglaševanja oziroma ali je v medijih jasno prepoznavno in označeno, katera vsebina je plačana, ne glede na to, ali gre za oglas ali objavo vplivneža. Ko omenjam plačilo, gre tu za vse oblike nadomestila nekomu, da promovira oglaševalca. Javnost seveda ščiti tudi obstoječa zakonodaja oziroma predpisi iz varstva potrošnikov, kjer je znotraj EU opaziti jasno željo, da se ta področja sproti urejajo.«

Po njenih besedah se na tem področju večje spremembe pripravljajo do leta 2020, vsekakor pa je zanjo nujno, da se vplivneži zavedajo, da je njihova odgovornost tako pred regulativo kot samoregulativo, predvsem pa pred javnostjo, jasno prepoznavno označevanje, da gre za oglas, sicer gre za zavajanje in nepošteno poslovno prakso. »Takšnih primerov pa je bilo v zgodovini OR veliko.« Kako torej za svoje »poslovne prakse« skrbita obe strani – oglaševalci in vplivneži?

Vplivneži se morajo držati pravil

Žito in Podravka v Sloveniji sodelujeta z nekaterimi vplivneži zlasti na področju kulinarike in življenjskega sloga. Po njihovih besedah gre za imena, ki so v slovenskem prostoru prisotna že nekaj časa in imajo visok ugled oziroma prepoznavnost. »Z njimi sodelujemo pogodbeno, ob predpostavki in zavedanju, da omenjeni blogerji, vlogerji in vplivneži poznajo pravila in regulative glede navajanja oglaševalca v svojih objavah.Z vplivneži, ki v svojih objavah izpostavljajo otroke, ne sodelujemo.«

V Radenski promocijske aktivnosti, ki potekajo preko vplivnežev, obravnavajo kot enega od oglaševalskih pristopov. Blogerje oziroma vplivneže sicer občasno obveščajo o vsebinah, za katere ocenjujejo, da so zanje zanimive – na primer družbeno odgovorne akcije, za oglaševanje izdelkov pa uporabljajo druge kanale. »Smo zagovorniki stališča, da morajo oglasne vsebine, plasirane preko vplivnežev, slediti kodeksu oglaševalske stroke. Pri tem še posebna pozornost velja v primerih, ko vplivneži nagovarjajo otroke in mladostnike,« pravijo v Radenski.

V Telekomu Slovenije imajo z vplivneži, s katerimi sodelujejo, pogodbeno dogovorjene obveznosti. »Sodelovanje je transparentno, saj jih na družbenih omrežjih predstavljamo kot vsebinske soustvarjalce, kar pomeni, da jim prepuščamo kreativno svobodo, v svojih objavah pa morajo označiti Telekom Slovenije oziroma navesti, da sodelujejo z nami,« pojasnjuje Borut Bartol, vodja digitalnega komuniciranja v Telekomu Slovenije.

Korektno je, da vplivnež sodelovanje označi

Blagovna znamka Chupa Chups (ki jo v svojem zapisu omenja tudi Langusova) je sodelovanje z vplivneži prepoznala kot »izjemen kanal« za komunikacijo s ciljno skupino, pojasnjuje Suzana Anderlič, vodja blagovne znamke. »Ravno zato smo se dela z njimi lotili z vso skrbnostjo. Del izpeljanih aktivnosti smo uresničili sami, drug del pa z eno od marketinških agencij. Z vsakim izbranim vplivnežem smo prehodili celotno pot: od spoznavanja njegovih vsebin, medsebojne komunikacije glede njihovega odnosa do blagovne znamke, briefa, pisnega sporazuma o sodelovanju do analize rezultatov.« Verjamejo, da na ta način lahko blagovna znamka pridobi kar največ ob (nedvoumnem) zagotovilu, da vplivnež ostaja zvest samemu sebi in svojemu občinstvu. Ker v Sloveniji to področje še ni regulirano, glede oznake sponzorirane objave nimajo posebnih zahtev. »Ta odločitev je na strani vplivneža. V naših očeh je zelo korektno do sledilcev vplivnežev, da se na dnu blogerskega zapisa in v opisu videa na YouTubu pojavi tudi način sodelovanja. Ne glede na to pa je iz vsebine objav vplivnežev, s katerimi sodelujemo, jasno razvidno sodelovanje med vplivnežem in posamezno blagovno znamko,« sklene sogovornica.

Bralci si zaslužijo korekten odnos

Kot prvo starševsko blogerko smo o sodelovanju z blagovnimi znamkami povprašali Nino Držaj, ki ustvarja blog zljubeznijomama.com. Pravi, da sponzorirane objave označuje od vsega začetka. »Tudi pred leti, ko veliko vplivnežev tega še ni počelo, je bilo v mojih objavah vedno jasno zapisano, ali je objava nastala v sodelovanju z oglaševalcem ali samoiniciativno, torej, da objava ni bila sponzorirana,« pravi Držajeva. Pod vsako objavo zapiše, ali je objava nastala v sodelovanju z oglaševalcem in če je, (vedno) označi, s katerim. Če to ni zapisano, pomeni, da objava ni sponzorirana. »Prikritega oglaševanja ne podpiram. V svojih objavah sem iskrena, tudi kadar gre za sponzorirano vsebino, zato tudi ni razloga, da bi sodelovanje z oglaševalcem prikrila. Ljudje, ki berejo in spremljajo moje objave, si zaslužijo korekten odnos in enako tudi jaz pričakujem od drugih,« je povedala za MM.

Bralci morajo razmišljati s svojo glavo

Jure Marolt ustvarja blog ljubki-nesmisel.si. Vedno objavi, ko gre za sodelovanje z določeno blagovno znamko. »Na koncu prispevka napišem, da je objava nastala v sodelovanju s tem in tem. Tudi na Facebooku vedno označim že v napovedi prispevka, če je objava sponzorirana. Na Instagramu vedno označim podjetje, če gre za sodelovanje, ne označim pa, da je objava oglas, ker gre v veliko primerih za dolgoročna sodelovanja, ki imajo globljo zgodbo.« Prikrito oglaševanje zanj predstavlja sivo območje, ki pri nas ni urejeno. Nekateri to s pridom izkoriščajo, drugi se ne spuščajo v te igrice. »V mojem primeru imam to srečo, da v veliki meri nagovarjam odrasle posameznike, ki znajo razmišljati s svojo glavo. Sem proti prikritemu oglaševanju, vendar tudi bralci ne smejo biti tako naivni, da verjamejo vsakemu. Tudi klasično oglaševanje pogosto poskuša pretentati potencialnega kupca, pa to ponavadi ni sporno,« meni Marolt.

Blogerji na blogu odprejo svoje srce in dušo

Anja Oman na svojem blogu maminamaza.si sponzorirane objave vedno označi tako, da sledilci točno vedo, da gre za sponzorirano objavo. Teh je po njenih besedah na blogu manj kot odstotek in so plod večletnega brezplačnega ustvarjanja, ki se še vedno nadaljuje, kljub temu da je povpraševanja ogromno. »Če tega ne bi počela, bi mi moji težko prisluženi sledilci nehali verjeti ali mi slediti. Označim jih z besedami: »Objava je nastala v sodelovanju z ...« ali pa »Postala sem ambasadorka znamke ...«  oziroma »Podjetje X me je povabilo k projektu Y.  Na Instagramu je sicer že sam »tag« dovolj jasno nakazilo, da gre za sponzorirano objavo oziroma to jasno nakaže povezava na blog, kjer to jasno piše ali pa povem skozi 'storyje' na Instagramu.« 

Pravi, da se sama le težko strinja s tem, da se v vplivnostnem marketingu še vedno poslužujejo prikritega oglaševanja, saj to ni nikomur v interesu. »Mogoče je bil to problem na začetku, ker je bilo to novo in nismo niti vedeli, kako pristopiti. V zadnjih dveh letih pa smo o tem toliko pisali in tudi spremenili način dela. Ni več aktualno skrivati oglaševanja, celo obratno, ponosno ga naznanimo! Tudi pri pripravljanju marketinškega načrta se poslužujemo zelo neposrednih naznanitev sodelovanj, kar so sledilci sprejeli in razumejo, zakaj to počnemo. Hvaležni so nam in zaupajo nam prav zato, ker smo tako transparentni in ker sodelovanja izbiramo zelo premišljeno,« nam je povedala. 

Omanova je prepričana, da vplivnostni marketing ni podoben nobenemu drugemu. »Blogerji na blogu odpremo svoje srce in dušo, ustvarjamo vsebine, ne da bi nam jih kdo plačal in s tem dejansko vzpostavimo prijateljski odnos s svojimi sledilci. Znamke oziroma podjetja, ki jih oglašujemo, nas morajo prepričati, navdušiti in z nami vzpostaviti neke vrste prijateljski odnos. Ne prodajamo oglaševalskega prostora, ampak gradimo svojo 'osebnost vplivneža' in vse, kar na tej poti delamo, vpliva na naš ugled, vpliv in na odnos z našimi sledilci.« Zadeva je po opažanjih Omanove precej bolj kompleksna in za nekatere »staromodneže« nerazumljiva, zato je v zvezi s to temo toliko različnih mnenj in previdevanj, ki pa nimajo nobene praktične podlage. »Želim si, da bi vsi, ki pišejo o tem in se okličejo za strokovnjake, najprej naredili raziskavo ali pa vsaj stopili v stik s katerim od nas in potrdili ali ovrgli svoja predvidevanja, ki temeljijo predvsem na neznanju in predsodkih do novih načinov marketinga,« je kritična sogovornica. 

Vsak ima legitimno pravico vedeti, ali gre za plačano vsebino

Na vprašanje, ali so v Slovenski oglaševalski zbornici (SOZ) že dobili kakšne predloge članov, da bi problematiko vplivnežev in prikritega oglaševanja obravnavali na katerem od svojih srečanj ali okroglih miz, nam je direktorica Mojca Briščik odgovorila, da niso. »Vendar gre spomniti, da smo prav tej tematiki na lanskem Slovenskem oglaševalskem festivalu posvetili dve vsebini – prva je bila pod okriljem Oglaševalskega razsodišča z naslovom 'Nativno oglaševanje – cesarjeva nova oblačila, oglaševalska prihodnost ali nedovoljena praksa?' na kateri so mnenja izmenjali dr. Roman Berčon, prof. dr. Marko Milosavljević, dr. Jurij Žurej in Cene Grčar, druga pa okrogla miza na temo 'Influencer – zbadljivka, ustvarjalec ali vplivnež?', katere so se udeležili tudi javnosti dobro poznani slovenski vplivneži. Šlo je za okrogli mizi s skupnim imenovalcem, a predstavljeni povsem iz drugega zornega kota.«

Ob tem dodaja, da bo področju vplivnostnega marketinga Slovenska oglaševalska zbornica v letu 2019 posvetila bistveno več pozornosti. V drugi polovici lanskega leta, ko je Svetovno združenje oglaševalcev (WFA) objavilo izsledke raziskave o vplivnežih, kako jih nekatera velika mednarodna podjetja zaznavajo, preverjajo, z njimi stopajo v stik in koliko med njimi jih ima z njimi podpisano pogodbo (teh je bilo 70 odstotkov), je po besedah Briščikove upravni odbor SOZ soglasno postavil to vprašanje v ospredje. V letošnjem letu si je tako postavil dva pomembna cilja, in sicer oblikovanje priporočil za področje marketinga vplivnežev, kot drugi še bolj pomemben korak pa skrbni pregled in dopolnitev določil Slovenskega oglaševalskega kodeksa v letih 2019/2020. »Četrto izdajo Slovenskega oglaševalskega kodeksa je zbor članov SOZ sprejel pred točno desetimi leti, torej marca 2009. Če pa bi se izkazalo, da za to področje ne zadostujejo priporočila, ne gre zanemariti niti možnosti, da najdejo tudi vplivneži svoje mesto v novi medijski zakonodaji. Tu pa je na mestu tudi vprašanje dovzetnosti do omenjene vsebine s strani ministrstva za kulturo.«

Briščikova opozarja tudi na različno reševanje omenjene problematike po svetu. V nasprotju z Veliko Britanijo in ZDA v Nemčiji predpisi določajo ostrejšo mejo za razkritje plačanih oglasov. Že leta 2017 so tako imenovani »watchdogi«, ki skrbijo za »zdravo konkurenco« na nemškem trgu, od sodišč uspešno zahtevali, naj ustavijo oglaševanje podjetij preko vplivnežev, ki niso delovali v skladu s strogimi nemškimi predpisi. »In takšna praksa se nadaljuje še danes. Kar pa zadeva digitalno oglaševanje in otroke kot najranljivejšo skupino, nas je decembra Evropska zveza za oglaševalske standarde (EASA), katere član smo, seznanila z UNICEF-ovim dokumentom, ki odpira razpravo prav na tem področju. UNICEF je dokončal prvo različico svojega priročnika o otrocih in digitalnem marketingu. Ta obsega predvsem priporočila za oglaševalce, agencije, založnike in tehnološka podjetja na dveh ključnih področjih: načinu oglaševanja in načinu uporabe osebnih podatkov.« Briščikova je prepričana, da bo dokument izjemnega pomena tudi za pripravo smernic priporočil za področje vplivnostnega marketinga v našem prostoru. Vsak ima legitimno pravico vedeti, ali gre za plačano vsebino, in se s tem zavedanjem vsebini posveti ali celo sprejeti komercialno odločitev, ki je morda v drugačnih okoliščinah ne bi. »Ta pravica ne sme biti kratena, sploh ko govorimo o osebah, mlajših od 18 let. V Sloveniji so ta določila po Slovenskem oglaševalskem kodeksu (SOK) jasna, saj je v 6. členu zapisano, da mora biti oglaševanje že na prvi pogled prepoznavno kot oglaševanje. Pomembno je vedeti, da bi se tudi določila nekaterih veljavnih predpisov na področju varstva potrošnikov verjetno dalo interpretirati na način, da so tudi naročene objave vplivnežev zavezane k označevanju oziroma prepoznavnosti kot take.«

Briščikovo smo vprašali tudi, kaj prinaša revidirana direktiva o avdio vizualnih medijskih storitvah. »K doslednemu označevanju eksplicitno zavezuje tudi oglaševanje v okviru objav vplivnežev, saj področje, ki ga pokriva direktiva, širi tudi na platforme za izmenjavo video vsebin, ki bodo zavezane istim pravilom, kot izdajatelji avdiovizualnih programov. Dopolnjena pa so tudi določila o jasni prepoznavnosti in označevanju vsebin, ki so objavljene proti plačilu ali za drugo obliko nadomestila,« pojasnjuje Briščikova. Sponzorirane (plačane) vsebine in tudi objave vplivnežev bodo morale gledalcu, poslušalcu in bralcu jasno in nedvoumno razkrivati, ali so predmet kakršnega koli komercialnega dogovora. Države članice morajo določila direktive implementirati v nacionalne predpise do septembra 2020. »Tudi v postopkih revizije predpisov na področju varstva potrošnikov na ravni EU je v predlogu, ki je v zadnjih fazah usklajevanja v telesih EU, vključena zaveza doslednemu označevanju oziroma prepoznavnosti oglaševanja preko vplivnežev kot takega, saj je neprepoznavnost ali neoznačitev opredeljeno kot zavajajoča poslovna praksa v predlogu sprememb direktive o nepoštenih poslovnih praksah.«

V DMS so odločno proti prikritemu oglaševanju

V Društvu za marketing Slovenije (DMS) pravijo, da aktivno soustvarjajo del slovenskega gospodarstva in prispevajo k razvoju družbe, zato nosijo tudi odgovornost do vseh vključenih deležnikov. »Zaradi našega načina delovanja, ki je usmerjeno predvsem v izobraževanje, aktivno ne sodelujemo pri zakonski regulaciji trga in s tem tudi oglaševanja. Za napredek stroke in strokovnosti skrbimo predvsem s spodbujanjem in predstavljanjem dobrih poslovnih praks, tudi na področju vplivnostnega marketinga,« pojasnjuje izvršna direktorica Tanja Kavran. Na to temo so lani organizirali mesečno srečanje, v sodelovanju s Slovensko oglaševalsko zbornico pa so v letu 2017 organizirali dva dogodka; dogodek o etiki v oglaševanju, konec leta 2017 pa še okroglo mizo s poudarkom na etiki oglaševanja na spletu.

Kavranova poudarja, da v DMS vedno poskušajo upoštevati predloge članov za obravnavo aktualnih tem ali problematik in se na povabilo z veseljem vključijo v pobude, ki že potekajo na tem področju. »Pri našem delovanju smo zavezani vrednotam, zato pri vseh poslovnih praksah pozdravljamo popolno transparentnost, prikritega oglaševanja pa absolutno ne podpiramo. Obenem verjamemo v posameznikovo zavedanje moči samoregulacije ter spoštovanje posebnih obvez, ki jih ima (oglaševalec) do vseh tržnih skupin.«

Članek je bil objavljen v aprilski, 454. številki Marketing magazinaNa spletu objavimo le 20 odstotkov člankov iz revije. Na MM se lahko naročite na i[email protected]