• Facebook
  • Twitter
  • RSS

Le vztrajati je treba!

Zagotovo so tudi vašo pozornost na družbenih omrežjih že pritegnili ljubki emajlirani lončki s simpatičnimi napisi, ki polepšajo dan prav vsakemu, ki iz njih spije prvo jutranjo kavo. Ti so luč sveta ugledali pod blagovno znamko Cuckoo Cups, za katero stojita Nina Majcen in Urška Golob. Simpatični sestri poleg lončkov navdušujeta tudi z emajliranimi skledicami za kosmiče, krožniki, džezvami in po novem tudi z lesenimi deskami.

Sestri Nina Majcen in Urška Golob pravita, da si ne bi mogli biti bolj različni, a se odlično dopolnjujeta. Nina skrbi za to, da ideje ne ostanejo le ideje, ampak da vsi izdelki dobijo tudi svojo konkretno obliko, Urška pa je odgovorna za kreativnejši del

Sestri Nina Majcen in Urška Golob pravita, da si ne bi mogli biti bolj različni. Nina je odvisnica od potovanj, pohodniških izletov in odkrivanja vsega novega, Urška pa je mama treh otrok, obdana z otroško razigranostjo in živžavom. Največjo sprostitev pa obema predstavljajo redki trenutki tišine s skodelico kave v rokah. Nina skrbi za to, da ideje ne ostanejo le ideje, ampak da vsi izdelki dobijo tudi svojo konkretno obliko na policah spletne trgovine ter drugih trgovin po Sloveniji, s katerimi sodeluje znamka Cuckoo Cups (in teh je že več kot dvajset), Urška pa je odgovorna za kreativnejši del – za dizajne lončkov in fotografije.

Hvaležni srečnemu naključju

Naš pogovor smo začele pri sami ideji. Do nje je pravzaprav prišlo po naključju, »krivec« zanjo pa je Nina. Ko je doštudirala biotehnologijo in naredila magisterij iz kognitivne znanosti, se je (le dva dni po zagovoru diplome) s tedanjim fantom za eno leto odpravila na Novo Zelandijo. Tam sta dobila idejo, da bi zasnovala nizkocenovne avtodome. Čeprav so jima na Novi Zelandiji ponudili službo, sta se vrnila domov, saj sta želela čim prej začeti razvijati blagovno znamko Nest Campers. Nina pravi, da je (skladno s svojim značajem) začela idejo že takoj spreminjati v realnost. »Ko nekaj dobim v glavo, začnem v trenutku in zlepa ne odneham. Že takoj po vrnitvi domov sem brskala po spletu, iskala primerne avtomobile in ideje ter kmalu po tistem sta bila prva dva avtomobila že na voljo strankam,« zavzeto pripoveduje.

Emajlirani lončki so slovenski izdelek, vsak od njih pa je nekaj posebnega.

Zgodbo je želela na čim bolj zanimiv način predstaviti javnosti in odločila se je, da bo to storila s pomočjo fotografij, ki pa si jih je želela še popestriti. Prva ideja je bila, da bi to naredila s pomočjo simpatičnih in pisanih nogavičk, nato pa se je pojavila druga zamisel – da bi notranjost avtodomov polepšali tudi z lepimi emajliranimi lončki. Najprej je naročila dva iz Anglije, ki sta bila sicer lepa, a se je napis v pomivalnem stroju spral. Nato je kupila lončke v Emo Celje, nanje pa dala prozorne nalepke z logotipom Nest Campers in še nekaj zanimivimi napisi, Urška pa je robove nalepk na fotografijah preprosto poretuširala.

»Nato sva posneli nekaj fotografij z nogavicami in nekaj z lončki in ko sva te fotografije objavili na družbenih omrežjih, sva ugotovili, da nad nogavicami ni nobenega odziva, nad lončki pa ga je bilo kar precej. In po srečnem najključju je bilo to ravno v začetku decembra, ko se je začenjala sezona daril. Prepričana sem, da bi, če bi bilo to aprila ali maja, zadeva šla nekako mimo, tako pa se je zgodil »push«, ko so ljudje te lončke opazili in jih želeli kupiti,« pravita. Začela so prihajati naročila, onidve pa nista imeli ne spletne strani, ne strani na Facebooku, ne imena ...

Nov izdelek v njuni ponudbi so lesene deske, kiso v celoti izdelane v Sloveniji iz masivnega hrastovega lesa in premazane z rustikalnimi olji.

V le enem tednu sta se poskusili čim bolj organizirati in uspelo jima je. Odločili sta se, da bosta lončke prodajali pod imenom Cuckoo Cups, navdih za ime pa izhaja iz Nest Campers. »Imamo dva modela avtomobila – manjši je Cuckoo Camper Van, večji pa Stork – vse je vezano na ptice. Hoteli sva, da ime ne bi bilo čisto običajno, da je vsaj malce »odštekano« in tako je prišlo do te ideje. Mogoče kdo meni, da sva z imenom zgrešili, ker v Sloveniji prodajava slovenski izdelek, ki ima tuje ime, ki ga povrh vsega mnogi niti ne znajo izgovoriti, ampak prav v tem je za naju čar,« pripoveduje Nina. Prizna, da imajo številni (zlasti starejši) z izgovorjavo imena kar težave in slišali sta že mnoge različice – od čuču cups, do chupa chups, čučko, cucko ... »Nisva si mislili, da bodo ljudje imeli težavo z izgovorjavo, ampak na koncu nama je prav to simpatično,« pravi Urška, nasmejano pa dodata, da jima bo tuje ime zdaj, ko počasi načrtujeta širitev v tujino, prišlo še kako prav.

Brez težav ni šlo

Na začetku sta vsa naročila izdelali s strojem s Kitajske, ki pa ni zagotovil takšnih rezultatov, kot sta jih želeli in pričakovali. Ker je šlo za tako imenovani tisk s sublimacijo, so se napisi med pomivanjem v pomivalnem stroju spirali. Kljub temu da sta lončke prodajali z opozorilom, da jih je treba pomivati ročno, stranke tega niso upoštevale; napisi so se pogosto sprali, rezultat pa je bil, da so nezadovoljne stranke nazaj poslale več kot polovico lončkov.

To pa ni bila edina težava, s katero sta se soočali na začetku svoje poti. »Ko sva lonček postavili v stroj, ni bilo nobenega zagotovila, da bo v prvem poskusu uspel. Včasih se je celo zgodilo, da sva za en sam uspeli lonček pred tem izdelali devet neuspelih. Še vedno se spomnim, da sem enkrat morala narediti deset lončkov, ki mi jih je stranka naročila za darilo. Delala sem do štirih zjutraj in porabila štirideset ali petdeset lončkov, da sem dobila deset lepih. Predstavljajte si: vsak lonček se žge eno uro, ko je postopek končan in ga vzameš ven, vidiš, da je uničen ... Ponoviš vajo, spet enako .. Ne veš, kaj delaš narobe ... Priznam, da so takrat tekle tudi solze in verjetno bi takrat marsikdo obupal in si rekel, da tega ne potrebuje,« pripoveduje Nina.

Nina je na Novi Zelandiji dobila idejo, da bi zasnovala nizkocenovne avtodome. Takoj po vrniti domov, sta s tedanjim fantom začela razvijati blagovno znamko Nest Campers.

Urška ji pritrdi. »Če ne bi bila Nina takrat tako vztrajna, verjetno iz vsega skupaj ne bi bilo nič. Ona je res izjemna. Je vodilna sila za Cuckoo Cups, hkrati vodi Nest Campers, poleg tega pomaga še najinemu očetu v njegovem podjetju ... Tu se res pokažejo razlike v najinih značajih – Nina je bolj impulzivna, v vsako stvar se vrže na glavo in v njej vztraja do konca. Jaz pa sem bolj razumska, pred vsakim korakom razmislim, jo držim nazaj. Ampak mislim, da je prav kombinacija teh najinih značilnosti tista prava!«

Nina se sicer pohvalam sestre nasmeji, a hitro pove, da tudi brez Urške podjetje ne bi bilo takšno, kakršno je in kakršnega so ga ljudje vzljubili. »Ljudje nas poznajo kot srčno znamko in Urška je tista, ki me pogosto ustavi, ko si želim preveč naenkrat. Zanjo je tudi značilno, da se vsake toliko malo umakne, potem pa pride na plan s takšno idejo, da me pusti brez besed! Priznam pa, da med nama ni vse samo lepo – druga drugo znava pošteno spraviti ob živce in se močno skregati, a kljub temu veva, da se imava radi in sva lahko že v naslednjem trenutku spet prijateljici.«

Naučili sta se načrtovati

Sestri sta z znamko, ki je zaživela decembra 2017, v prvi polovici lanskega leta še nekoliko »tipali« trg in pravita, da sta morda zato zamudili nekaj trenutkov, ko bi prodaja lahko bila še boljša (recimo ob koncu šolskega leta, ko ljudje kupujejo darila za vzgojiteljice in učiteljice). Letos sta ponosni na to, da sta (skupaj s Tjašo, ki je postala njuna nepogrešljiva pomoč) že naredili načrte za večji del leta. Februarja, v času valentinovega, so bili fizično prisotni v nekaterih nakupovalnih središčih, enako ob materinskem dnevu ... »Prej smo nekako vse delale sproti, ko so se pokazale potrebe, zdaj pa smo naredile strateški načrt in občutek, da je vse »pod kontrolo«, je res prijeten. Vemo, kaj nas čaka v prihodnjih nekaj mesecih in zato nam je res padlo nekaj bremena z ramen.«

Zdaj, ko so načrti za promocijo narejeni, se tudi lažje posvetijo drugim stvarem, na primer načrtovanju novih dizajnov in novih izdelkov, pri čemer pa ne želita pretiravati in vztrajata pri nekaterih svojih načelih. »Veliko je čudovitih napisov in ilustracij in mnogi so zelo uspešni – tako pri nas kot tudi v tujini. A Cuckoo Cups po najinem mnenju ne sme posnemati drugih. Ne želimo kopirati, ampak hoditi po svoji poti. Poleg tega se nama zdi, da je lončkov z angleškimi napisi ogromno, lončkov z lepimi slovenskimi napisi pa ne prav dosti,« pravi Urška in Nina se strinja. »Mislim, da smo dobili neki svoj glas, poznajo nas po tem, da smo drugačni. Če sledimo temu, potem se zgodi nekaj tako posebnega, kot je krožnik »zlata ptička«, ki je prava uspešnica. Zanimivo pa je, kako je nastal: ideja je bila moja, dodelala jo je Urška, v sam proces pa se je vključila še najina mami. Je umetnica, ki je narisala osem različnih ptičk, in ko je Urška na koncu vse skupaj nadgradila, smo vedele, da je to to. Ta preplet energij in posluh, ki ga imamo ena za drugo, je tisto, zaradi česar smo nekaj posebnega.«

Urška pravi, da se ji včasih zdi, da imajo preveč ponudbe: »To je po eni strani super, ker vsak najde nekaj zase, po drugi strani pa se mi zdi, da se v preveliki izbiri človek izgubi. Imeli smo obdobje, ko smo vsak mesec dali v ponudbo pet ali šest novih dizajnov, zdaj pa smo se odločili, da ko naredimo novega, enega starega umaknemo.« So pa prav ta mesec dodali še nekaj povsem novega, in sicer lesene deske, na katerih so napisane tako dobro znane besede naših prababic: »Jejte, jejte, bom še narezala.« Deske so v celoti izdelane v Sloveniji iz masivnega hrastovega lesa in premazane z rustikalnimi olji. Idejo za napis so dobili že pred več kot pol leta in najprej so razmišljali, da bi ga natisnili na emajlirane krožnike. Nato je ideja zorela in dozorela v čudovit lesen izdelek, ki je zares lep poklon našim babicam in mamam. »Pa ne le ob dnevu žena in materinskem dnevu, ampak skozi vse leto!« pravita naši sogovornici.

Poskusili bosta tudi v tujini

Poleg kratkoročnih načrtov za izdelke, s katerimi vedno znova zbudita navdušenje, imata tudi dolgoročne in med njimi najbolj izstopa želja, da bi prestopili meje Slovenije. »Že zdaj imamo ogromno naročil iz tujine, kontaktirajo nas poslovni partnerji ... Ampak mi potrebujemo čas. To ni stvar, ki se zgodi čez noč, poleg tega imava obe še druge projekte in si predvsem želiva neke organske rasti. Ne želiva delati prevelikih korakov prehitro. Ne odstopava pa od tega, da je vse izdelano v Sloveniji, čeprav sva dobili ogromno ponudb iz tujine,« pravi Nina, ki je najbolj ponosna na dejstvo, da jima je v enem letu uspelo priti do tega, da sta ustvarili določeno skupnost. Dobivata ogromno odzivov, ljudje jima pišejo, da doslej še nikoli niso pili kave v hribih, zdaj pa jo, in to iz njunih lončkov. »Spet drugi se slikajo z lončki kot nekakšnim »modnim dodatkom« in objavljajo fotografije na Instagramu. Fotografije nama pošiljajo dnevno, zlasti med vikendi je pravi naval, in ta občutek, ko vidiš, da je nekomu tvoj izdelek tako všeč, da ga s ponosom slika in objavi na družbenih omrežjih, je res izjemno lep,« pravita.

Všeč jima je, da jima tudi podjetja zaupajo naročila – lahko bi naročili lončke iz tujine, kar bi bilo zanje ceneje, ampak priložnost dajo slovenskemu podjetju, kar se jima zdi res izjemno. Res pa je, da s tem pogosto dobijo tudi dodano vrednost, saj Urša ustvari dizajn samo zanje.

Tako je bilo na primer, ko sta sodelovali s košarkarjem Žigo Dimcem, ki je za poroko naročil lončke z lepim minimalističnim dizajnom in datumom poroke, lončke pa sta z ženo Adrijano nato podarila svatom. To se je izkazalo kot še ena dobra poteza in tudi če je ne bo v splošni ponudbi, bosta dali strankam vedeti, da je tudi to ena od možnosti, ki jo bosta dolgoročno morda kdaj predstavili tudi na kakšnem poročnem sejmu.

Vztrajnost je ključna

Ob koncu ju vprašam še, kakšen nasvet bi dali nekomu, ki razmišlja, da bi se podal v vode samostojnega podjetništva. Njun nasvet je kratek in jedrnat: »Vztrajati je treba! Midve sva naleteli na kar nekaj težav – začelo se je s tem, da sva delali z napačnimi metodami in je bilo treba zamenjati metodo tiska. Posledica slabega tiska je več kot 500 uničenih izdelkov, spremljalo pa jih je tudi veliko slabe volje, včasih celo joka in obupa ... A vsaka stvar je za nekaj dobra. Te izdelke, ki so še vedno zelo lepi, le tisk ni popoln in jih ne moremo prodati, bomo dali v varne hiše in podarili brezdomcem,« pravita in mi zaupata, da sta lani prišli do točke, ko sta že skoraj obupali. »Bilo je septembra in strinjali sva se, da vztrajava le še do božiča. Prišli sva do faze, ko v tem nisva uživali, ampak na srečo se je vse skupaj nato obrnilo. November in december sta bila poslovno nad vsemi pričakovanji, poleg tega pa sva našli pomoč, saj je Tjaša prevzela velik del nalog in nama vse skupaj bistveno olajšala. Naposled sva ugotovili, da spet delava z veseljem.«

Ničemur ne pustita, da bi ju spravilo na tla, niti vedno večji konkurenci ne. »Odkar sva začeli s tem, se je pojavilo ogromno podobnih ponudnikov, ampak midve na to gledava kot da sva »trendseterki«, ki sva s tem začeli in sva na to ponosni. Na konkurenco ne gledava negativno, ampak kot na nekoga, ki te spodbuja, da greš sam še korak naprej. Konkurenca, ki te kopira, bo vedno korak za tabo,« odločno zaključita.

Intervju je bil prvotno objavljen v aprilski, 454. številki Marketing magazinaNa spletu objavimo le 20 odstotkov člankov iz revije. Na MM se lahko naročite na i[email protected]