• Facebook
  • Twitter
  • RSS

V koži prebežnikov, ki prečkajo Sredozemsko morje

Nemška oglaševalska agencija Serviceplan Hamburg je za neprofitno organizacijo Sea-Watch zasnovala in izvedla pretresljiv eksperiment z naslovom »Rešilni čoln«. 40 prostovoljcev je v gumijastem čolnu podoživljalo najbolj moreče trenutke, s katerimi se sicer soočajo prebežniki, ko prečkajo morje.

Vsak dan umre vsaj šest ljudi, ko poskušajo prečkati Sredozemsko morje. V letu 2018 je najmanj 2.277 oseb poskušalo ubežati čez morje, pa jim ni uspelo doseči kopnega. Delež smrtnih žrtev in pogrešanih oseb v Sredozemlju se je od leta 2015 povečal kar za štirikrat, navaja organizacija Sea-Watch, ki izvaja reševalne operacije na morju in o begunski problematiki v Sredozemlju opozarja pristojne institucije. Pika na »i« – in povod za omenjeni eksperiment – pa je ugotovitev raziskave, ki jo je raziskovalna družba YouGov izvedla po naročilu Sea-Watcha, da se kar 85 odstotkov Nemcev ne zaveda razsežnosti te humanitarne krize. »Ko smo leta 2015 začeli reševati begunce, ki poskušajo prečkati Sredozemsko morje, je bilo razpoloženje Nemcev drugačno. Le nekaj let pozneje je njihova pripravljenost pomagati in podpreti begunce povsem zbledela. Tako še leta 2019 Sredozemlje ostaja najbolj smrtonosna meja na svetu,« pravi Michael Schwickart, predstavnik Sea-Watcha.

»Le skrajni obup lahko privede ljudi do bega po morju«

Da bi ozavestili ljudi o tej pereči problematiki, so ustvarili 9-minutni dokumentarni film z naslovom »Rešilni čoln – eksperiment« (»Lifeboat – The Experiment«), ki ga je režiral ameriški filmski producent in nominiranec za oskarja Skye Fitzgerald, pri projektu pa je kot svetovalec sodeloval tudi nemški psiholog Michael Thiel. Na podlagi pričevanj petih beguncev, ki so preživeli prečkanje Sredozemlja in spregovorili o svojih travmatičnih izkušnjah, so v pomorskem izobraževalnem centru poustvarili njihovo doživetje. 40 nemških prostovoljcev se je pet ur drenjalo v gumijastem čolnu, pri čemer so se gibanje morja, svetlobni pogoji in hrup v ozadju ves čas spreminjali. Valovanje in hrup sta se le še stopnjevala, s tem pa tudi njihovo nelagodje, zaradi česar je bila celotna izkušnja zanje še toliko bolj intenzivna. Večina udeležencev je dobila morsko bolezen in se pritoževala zaradi vrtoglavice in slabosti, nekateri pa so tudi bruhali. Nekaj jih je celo skočilo iz čolna in so splavali do roba bazena – odločitev, ki bi na odprtem morju pomenila zanesljivo smrt. Po petih urah so se prostovoljci strinjali, da bi lahko le skrajni obup in brezup spodbudila ljudi k takšnemu tveganju in da se nihče za takšno dejanje ne bi odločil prostovoljno. In rezultat? Poglobljena izkušnja, zaradi katere so udeleženci ponovno ocenili svoj pogled na priseljence, ki se podajajo v nevarno prečkanje morja, trdijo ustvarjalci tega neobičajnega eksperimenta.

Drugačen način vzbujanja pozornosti za ponoven začetek razprave

»Velik izziv je bil sprožiti čustva in empatijo do begunske problematike, ki so jo ljudje večinoma spoznali iz poročanja medijev. Kljub temu je podpora beguncem in reševalcem še vedno precej omejena, poleg tega pa ji mediji v zadnjem času ne posvečajo več toliko pozornosti. Z eksperimentom smo namenoma izbrali drugačen način vzbujanja pozornosti in ponovnega začetka razprave o življenjih, izgubljenih na morju, ki smo jim vsak dan priča,« je povedal Alexander Schill, globalni glavni kreativni direktor v agenciji Serviceplan Group, kjer so poskrbeli za zasnovo in izvedbo akcije kot tudi za oblikovanje in izvedbo spletne strani. Režiser Skye Fitzgerald k temu dodaja: »Ta eksperiment je del dialoga, ki prinaša spremembo. Če bomo s tem spremenili mnenje enega samega človeka o begunski krizi, lahko rečemo, da smo dosegli svoj cilj.«

Akcija se je začela 25. aprila z napovednikom v kinematografih po Nemčiji, spremljali pa jo bodo 15- do 30-sekundni izseki iz dokumentarnega filma, ki jih bodo objavljali na družbenih omrežjih.