• Facebook
  • Twitter
  • RSS

Luka Bajs, kreativni direktor leta: »Všeč mi je občutek, da nekaj 'vrnem' družbi«

Luka Bajs pravi, da njegovi začetki v svetu oglaševanja niso bili lahki in da je v tistem času že dvomil, ali je bila njegova odločitev zanj sploh pravilna. Toda sreča je na strani pogumnih, pravijo, in tudi v njegovem primeru se je ta pregovor uresničil. Danes je avtor in soavtor številnih uspešnih oglaševalskih akcij, pravi pa, da najraje ustvarja takšne, ki pripomorejo k reševanju družbenih problemov.

Absolutna zmagovalka letošnjega SOF-a je oglaševalska akcija »Lahkonočnice«, za katero ste dobili zlato nagrado, poleg nje pa še najprestižnejšo nagrado SOF SOF-a. Kaj je na »Lahkonočnicah« najbolj izjemno in zakaj so po vašem mnenju tako navdušile člane SOF-ove žirije?

Sama izhodiščna ideja »Lahkonočnic« – medgeneracijsko povezovanje preko prebiranja zvočnih pravljic – je nekaj, kar te kot kreativca potegne vase. To, da se je zgodba projekta skozi leta razvijala, vedno znova presenečala in ostala relevantna, pa je nekaj, kar te ne zlepa ne izpusti. In prav ta evolucija je dokaz tega, da sta energija in lepota projekta od začetka do te točke danes ostali nespremenjeni.

Zlato nagrado ste prejeli še za dve akciji družbe A1 Slovenija, »Lahko noč, nestrpnost!« in »Literarne zgodbe med vrsticami«. Prva uči otroke strpnosti in sprejemanja drugačnosti, druga spodbuja Slovence k branju. Kako pomembne se vam zdijo akcije, ki imajo v sebi 'nekaj več'? 

Misim, da si morajo tako ljudje kot tudi blagovne znamke odgovoriti na vprašanje: za katerimi vrednotami stojimo? Blagovne znamke imajo velikokrat zelo racionalen odnos s končnimi uporabniki. Gre za izmenjavo: uporabnik da znamki denar, znamka pa mu da v zameno svoj izdelek ali storitev. Z družbeno odgovornimi projekti pa v ta odnos vstopijo čustva. Ljudje lahko vidijo, v kaj blagovna znamka verjame in za čim stoji. In se s tem poistovetijo. Velikokrat ugotovijo, da verjamejo v isto stvar. In to je največja dodana vrednost takšnih projektov. Upam, da bo v Sloveniji v prihodnje še več tovrstnega poguma znamk, ki bodo stopile korak pred ostale, osvetlile neki problem v družbi in ga vsaj delno poskusile rešiti.

Nenazadnje je to zmagovalna situacija tudi z vidika prodaje. Nike je dobro vedel, da ima njihova ciljna skupina podobne vrednote kot oni in je z oglaševalsko akcijo, v katero so vključili Colina Kaepernicka, občutno povečal prodajo. Torej, ko boste naslednjič razmišljali, ali bi naredili družbeno odgovorni projekt ali ne, je odgovor: 'Just do it'. (smeh).

Pravite, da smo Slovenci inovativni pri oglaševalskih akcijah, ki rešujejo družbene probleme. So vam osebno blizu takšne oglaševalske akcije ali pa imate raje kaj drugačnega? Če se izrazim drugače – katerim področjem se sami najrajši posvečate?

Najraje ustvarjam prav akcije, ki rešujejo družbene probleme. Pri njih imam namreč občutek, da tudi jaz osebno nekaj 'vrnem' družbi. Ker večino časa glavo uporabljam za to, da pomagam blagovnim znamkam rasti in prodajati izdelke, poskušam potem družbi vrniti s tem, da glavo uporabim za dober namen. Večkrat kot mi to uspe, boljše je. 

Katero področje pa vam je v največji izziv?

Največji izziv mi je delo z mlajšimi ljudmi v agenciji. Sam sem imel v Aljoši Bagoli, pozneje pa tudi v Blažu Vuku, zgled kreativnih direktorjev, ki sta zelo vplivala na to, kako gledam na oglaševanje. Zato se mi zdi ključno, da mlajšim poskušaš stati ob strani in jih po najboljših močeh usmerjati. Ta del mojega dela je tudi velik vir zadovoljstva. Še posebej, ko potegneš črto pod leto in vidiš, kako so napredovali, da tudi sami dobivajo priznanja od zunaj. Na neki način je njihov uspeh tudi moj uspeh.

V svoji karieri ste osvojili že kar nekaj nagrad. Je med njimi kakšna, za katero bi lahko rekli, da vam pomeni največ?

Ne bi rekel, da mi ta nagrada pomeni največ, je bila pa zame prva – 'zlati modrc' na Magdaleni. Moji začetki v oglaševanju so bili kar težavni. Vsaj petnajst poslanih prošenj za delo, nekaj prejetih zavrnitev, veliko negativnih odgovorov …  Skratka, med tem procesom iskanja sem začel kar malo dvomiti v to, ali je oglaševanje prava izbira zame, kljub temu da sem ga imel zelo rad. Dobro, to se zdaj sliši že kot odlomek iz kakšnega napornega ruskega romana (smeh). Ko sem potem dobil priložnost na Pristopu in po malo več kot letu dni nagrado na Magdaleni, je bila to potrditev, da je ljubezen z oglaševanjem obojestranska.

Kaj pa vam pomeni naziv naj kreativnega direktorja? Je v Sloveniji močna konkurenca na tem področju? 

Ko postaneš kreativni direktor, je to ena od stvari, za katero si rečeš, da jo želiš doseči. To je zame eno izmed pomembnejših priznanj, ki jih v Sloveniji lahko dobiš kot kreativec, še posebej glede na to, kdo je do sedaj prejel ta naziv. Obenem pa je to nagrada tudi za ves 'clusterfuck', vse delo čez vikende, vsako pozno uro v pisarni. In nedvomno tudi spodbuda za naprej.