• Facebook
  • Twitter
  • RSS

Umetna inteligenca kot šesti čut za komunikatorje

Bolgarka Svetlana Stavreva je vodja komuniciranja v podjetju IBM in že več kot petnajst let deluje na različnih strateških položajih v vodilnih mednarodnih podjetjih, kjer je pokrivala področja marketinga, komuniciranja in vodenja. V letu 2019 je tudi predsednica Mednarodnega združenja za odnose z javnostmi (IPRA) iz Londona. Na prihajajoči konferenci PRO PR v hrvaški Crikvenici se bo posvetila umetni inteligenci in avtomatizaciji, ki tako kot vse druge panoge spreminjata tudi komunikacijsko.

Na kakšen način se področje odnosov z javnostmi spreminja v digitalni dobi?

Po nekaterih napovedih sodeč se bo število prenosa podatkov na svetu v naslednjih letih povečalo za petkrat – od 33 zetabajtov (kar je en trilijon gigabajtov) v lanskem letu do 175 ZB do leta 2025. Drugače povedano – to je 23.000 GB podatkov za vsakega Zemljana, kar je precej več podatkov, kot so jih potrebovali, da so poslali človeka na Luno. Hitrost sprememb je postala nova resničnost v prav vsaki panogi kot tudi na vsakem delovnem mestu. Vsi, ki delujemo na področju odnosov z javnostmi in komuniciranja, smo se znašli sredi »nevihte«, ki so jo ustvarili ti naraščajoči podatki, nove tehnologije, razvoj družbenih omrežij in dogajanje v gospodarstvu. Danes običajno potrebujemo več časa, da ustvarimo sporočilo, kot da ga razpošljemo po svetu, poleg tega pa je danes več piscev kot bralcev. Ta preobrat je znak, da se naš poklic spreminja in nimamo druge izbire, kot da se spreminjamo z njim.

Kateri je danes najpomembnejši vidik vašega poklica?

V primerjavi s preteklimi leti imamo strokovnjaki za odnose z javnostmi danes enkratno priložnost, da izkoristimo vpogled v podatke, povezane z našim delom; podatke, ki presegajo zgolj število zadetkov ali medijskega poročanja. Na spletu se vsako sekundo ustvari ogromno poslovnih informacij in v do kar 70 odstotkih primerov posameznik na spletu vzpostavi prvi stik z določenim izdelkom ali storitvijo. Na stotine milijonov senzorjev – od podatkovnih števcev na električnih omrežjih do monitorjev na napravah za fitnes ali hladilnikih – se povezuje vsako minuto. Nove tehnologije omogočajo, da se podatki, ki so bili prej za sisteme nevidni, zajamejo in analizirajo za ustvarjanje novih vpogledov. Predstavljajte si, da lahko »vidite« skozi to v realnem času in razumete, kaj vam stranke pripovedujejo o novicah, novih storitvah, novih izdelkih, dogodkih, člankih ... Za strokovnjake na področju komuniciranja to pomeni nekakšen novi »šesti čut«, na katerega se lahko zanesemo, kadar smo v dvomih. Res pa je, da je ta šesti čut precej bolj povezan z znanostjo kot pa z intuicijo.

Danes podatke že uporabljamo za predvidevanje zanimanja za novice, da preverimo razpoloženje določenega izbranega občinstva ali pa za odkrivanje ključnih vplivov, povezanih z določeno temo. To daje našemu poklicu povsem nova obzorja in priložnost, da pridobimo nova znanja o stvareh, glede katerih smo prej zgolj ugibali.

Vsi neprestano govorijo o spremembah na področju odnosov z javnostmi, nekateri celo o tem, da bo ta poklic izumrl. Kaj pa o tem menite vi?

Verjamem, da so govorice o izumrtju tega poklica pretirane. Res pa je, da smo v zadnjih letih priča dramatičnim spremembam v načinu, kako podjetja poslujejo in komunicirajo. Zdi se, da vsakič, ko samo pomežikneš, že obstaja kakšen nov način komuniciranja, ki ga potrošniki uporabljajo in ki zaobide vse tisto, kar počnemo kot komunikacijski in PR-strokovnjaki. Če želimo rasti kot industrija in tudi kot posamezniki na svoji karierni poti, moramo upoštevati preobrazbo, skozi katero gredo podjetja zaradi digitalizacije. Na ta klic se moramo odzvati kolektivno. 

Kateri so po vašem mnenju globalni izzivi področja odnosov z javnostmi?

Omenila sem že, da je danes več piscev kot bralcev. To pa pomeni tudi, da poskušajo vse več zgodb, ki niso zares zgodbe, prikazati kot pomembne novice, s čimer se ustvarja prostor za lažne novice. Bralci so prevzeli nekakšen samoobrambni mehanizem. Postali so zelo digitalno vešči in zahtevajo resnično vrednost, kar je trend, ki se bo le še krepil. 

Kaj pa vplivneži in družbena omrežja – so oni za strokovnjake za odnose z javnostmi izziv ali priložnost?

Z vsakim izzivom pridejo nove priložnosti. In večji kot je izziv, večja je priložnost. Zato na to gledam kot na veliko priložnost, da izkoristimo nove tehnologije, družbene medije in digitalizacijo. Poleg tega je to tudi priložnost, da sprejmemo in spremenimo komuniciranje in odnose z javnostmi, ki temeljijo na podatkih, z namenom našim ciljnim skupinam nuditi večjo vrednost in navdihniti ljudi po vsem svetu. In seveda, da bi komunicirali transparentno, zaupanja vredno in v skladu z našim poslanstvom.