• Facebook
  • Twitter
  • RSS

Pregled oglaševanja v letu 2018: dobra milijarda evrov bruto

Na Mediani so tudi za leto 2018 izmerili podobno bruto vrednost oglaševanja kot leto pred tem. Oglaševalci so medijem – po uradnih cenikih – namenili nekaj več kot milijardo evrov, od tega kar 82 odstotkov televiziji.

»Realna neto vrednost je veliko manjša, vendar jo je zaradi poslovnih dogovorov, ki temeljijo na osvojenih občinstvih, neznanih popustih, dogovorih pod mizo ali brezplačnih objavah, tako rekoč nemogoče napovedati.«

Pestro dogajanje v vseh pogledih

Leto 2018 so zaznamovali številni odmevni dogodki s področja politike, gospodarstva, športa in zabave. Verjetno bi jih vsak lahko naštel vsaj nekaj, ki si jih je vredno zapomniti. V svetovnih medijih je vsekakor odmevalo srečanje Donalda Trumpa in Kim Džong Una. Strani sta polnili afera Facebook in škandal Cambridge Anaytica, zaradi katerega se je moral Facebookov šef Mark Zuckerberg zagovarjati pred ameriškim kongresom in pozneje še pred evropskim parlamentom. V svetu športa so bile odmevnezimske olimpijske igre v Južni Koreji, na katerih so športniki obeh držav, Severne in Južne Koreje, skupaj paradirali na otvoritveni in zaključni slovesnosti. Pozneje je sledil še finale svetovnega prvenstva v nogometu v Rusiji, kjer je hrvaška izbrana vrsta postala podprvak, hrvaška predsednica Kolinda Grabar-Kitarović pa posledično zvezda družbenih omrežij. Iz sveta zabave je poleg vseh raznoraznih tegob iz življenja bolj ali manj slavnih oseb, ki polnijo strani oziroma bolje rečeno omrežja medijev, najbolj izstopala poroka slavnega kraljevskega para, princa Harryja in Meghan Markle. Pri nas smo se v začetku leta, podobno kot v drugih evropskih državah, veliko ukvarjali z GDPR, saj je splošna uredba o varstvu osebnih podatkov stopila v veljavo s 25. majem. Doživeli in preživeli smo še ene parlamentarne in pozneje še županske volitve, ki pa so tokrat v nekaterih občinah dodobra razburkale občane. Kar nekaj podjetij je dobilo nove lastnike. Med bolj odmevnimi in javnosti znanimi so bili: prodaja večinskega deleža banke NLB, novi lastnik Gorenja je postal kitajski Hisense, zavarovalnica Generali CEE je kupila Adriatic Slovenico, Perutnina Ptuj je bila prodana ukrajinski družbi MHP, Adventura Holding Darka Klariča je prevzela Big Bang in Marino Portorož, Triglav Skladi so kupili Alta sklade, Alto invest in BKS Bank. Navdušenci športa pa so lahko spremljali odhod Luke Dončića iz Real Madrida v ligo NBA, kjer je nadaljeval s svojimi izjemnimi predstavami. Skratka, priča smo bili pestremu dogajanju tako v svetu kot tudi doma.

Izmerjeni obseg oglaševanja: dobra milijarda evrov

O uspešnem letu in številnih spremembah, do katerih je že in bo še prihajalo, so v prejšnji številki Marketing magazina govorili tudi predstavniki večjih medijev, oglaševalcev in agencij. Kako so se ti odrezali na oglaševalskem trgu, pa nam povedo podatki iz raziskave Mediana IBO, ki kažejo bruto vrednost oglaševanja v preteklem letu. Kot vsako leto, je tudi tokrat potrebno napisati stavek ali dva o tej raziskavi ter ponovno poudariti, da govorimo o bruto vrednosti oglaševanja. Ta temelji na vseh evidentiranih oglasih in cenah iz uradnih cenikov, pri čemer se ne upoštevajo popusti, posebni kupoprodajni pogoji, ki temeljijo na doseženih občinstvih, ali brezplačne objave. Bruto vrednost je skupni imenovalec med mediji, ki je natančno izmerjen, preverljiv in ker je izražen v denarju, tudi razumljiv. V letu 2018 je tako izmerjeni obseg oglaševanja znašal dobro milijardo evrov, kar je v enakem obsegu kot leto prej. Realna neto vrednost je veliko manjša, vendar jo je zaradi poslovnih dogovorov, ki temeljijo na osvojenih občinstvih, neznanih popustih, dogovorih pod mizo ali brezplačnih objavah, tako rekoč nemogoče napovedati.

Čeprav ne govorimo več o napihnjeni rasti bruto vrednosti oglaševanja, pa razrez bruto oglaševalskega kolača po medijih kaže, da se slovenski medijski trg zelo razlikuje od globalnega. Še vedno močno prevladuje televizija z 82-odstotnim deležem, tisk predstavlja 8 odstotkov, zunanje oglaševanje si je odrezalo 4-odstotni delež, slovenski digitalni mediji 3-odstotnega, radio 2-odstotnega (pri tem je treba poudariti, da v analizo niso zajete vse radijske postaje) ter preostali mediji manj kot pol odstotka.

Televizija: kar 8.628 oglasov na dan

V letu 2018 se je na vseh 26-ih televizijskih programih, ki smo jih merili v okviru projekta Mediana IBO, skupaj predvajalo 3.149.096 objav oglasnih sporočil, kar v povprečju pomeni 8.628 oglasov na dan. Ali povedano drugače, na vseh programih skupaj se je  predvajalo dobrih 58 milijonov oglasnih sekund, kar pomeni, da bi vse oglase skupaj lahko gledali kar 45 ur na dan. V primerjavi z letom 2017 to pomeni 7 objav in za pol ure več oglasov na dan. Pri tem so izključene vse interne objave oz. promocije lastnih programov.

Če objave in oglasne sekunde ovrednotimo po cenah iz uradnih cenikov, dobimo bruto vrednost oglaševanja na televiziji, ki je v lanskem letu nižja za slab odstotek glede na leto prej.

V televizijskem oglaševalskem kolaču je s polovičnim deležem na vodilnem mestu medijska hiša Pro Plus, ki so jo lastniki v lanskem letu prodajali, a je na koncu ostala v lastništvu ameriške družbe CME.  Njen vodilni program Pop TV sicer beleži za 8 odstotkov nižjo bruto vrednost oglaševanja, a s skoraj tretjinskim deležem še vedno ostaja vodilni televizijski program. Program nadaljuje s preverjeno formulo uspešnih oddaj in stavi na oddaje domače produkcije in inovativni format oddaj. Številnim resničnostnim šovom, kot so Dan najlepših sanj, MasterChef, Znan obraz ima svoj glas, Zvezde plešejo in Kmetija, so lani dodali še novega z naslovom Delovna akcija. Že v letu 2016 so poskrbeli za pravo evforijo s predvajanjem nadaljevanke Gorski zdravnik in s prihodom glavnega igralca v Slovenijo. V lanskem letu so zgodbo ponovili, samo da je tokrat na zaslonih kraljevala turška serija Moja boš, njeni oboževalci, predvsem oboževalke, pa so lahko tudi v živo pozdravili zvezdnika Buraka Özçivita, ki je njihova srca osvojil z glavno vlogo.

S 23-odstotnim deležem bruto vrednosti televizijskega oglaševanja sledi konkurenčni program Planet TV, ki prav tako nadaljuje s programom, v katerem prevladujejo resničnostni šovi, kot so The Biggest Loser, Bar in Nova zvezda Slovenije, ter turške serije Mama, Žena, Istanbulska nevesta in še bi lahko naštevali. Slavne latinskoameriške telenovele so se tako skorajda umaknile z naših zaslonov, nadomestile pa so jih turške medijske vsebine, ki se po mnenju strokovnjakov praviloma ponašajo z večjo produkcijsko dovršenostjo, dobrimi zgodbami in odličnimi igralskimi zasedbami. Poleg zabavne vsebine tako domače kot tudi tuje produkcije pa Planet TV stavi še na informativni program ter športne prenose, predvsem na Prvo ligo Telekom Slovenije, ki so jo s prenosi v živo na Planetu ter aktivnostmi na več platformah dvignili na novo raven.

Na tretjem mestu je Kanal A, ki se ponaša s športnimi prenosi, predvsem z UEFA Ligo prvakov in MotoGP. Kljub temu da tudi pri Kanalu A beležimo upad bruto vrednosti oglaševanja, pa prvi trije programi predstavljajo skoraj 70 odstotkov v televizijskem oglaševalskem kolaču.

S petimi odstotki v kolaču sledita TV 3, pri katerem je prav tako opazen upad bruto vrednosti oglaševanja, in Brio, tematski program v lasti Pro Plusa, ki pa beleži 40-odstotno rast bruto vrednosti oglaševanja. Z odstotkom manj je na šestem mestu še en tematski program Pro Plusa, in sicer Kino, pri katerem prav tako lahko govorimo o povečanem obsegu oglaševanja. Do desetega mesta si sledijo še prvi in drugi program javne televizije, ki sicer ne posegata v boj za ratinge, saj je njuno poslanstvo drugje, vendar kljub temu pri obeh beležimo rast bruto vrednosti oglaševanja. Ta je višja na TV Slovenija 2, predvsem zaradi prenosa dveh uvodoma omenjenih športnih prenosov, zimskih olimpijskih iger in svetovnega nogometnega prvenstva. Na repu deseterice sta globalni specializirani program Fox, s prav tako visokim povečanjem bruto vrednosti oglaševanja, in športni program SK1.

Glede na bruto vrednost, ki upošteva vse objave, predvajane na televiziji in so jih imeli gledalci možnost videti, ne glede na poslovni dogovor med oglaševalci, televizijo in medijsko agencijo, so največji oglaševalci Spar Slovenija, Ferrero, Lidl Slovenija, Mercator, P&G, Telekom Slovenije, Engrotuš in Hofer. Pri trženju oglasnih terminov na televiziji pa bolj kot cene iz uradnih cenikov prodajajo GRP-ji (vsota točk gledanosti, gross rating point) in paketne cene. Zato smo pogledali največje oglaševalce glede dosežnih GRP-jev. Da bodo podatki bolj primerljivi, smo upoštevali Eq GRP-je (vsota točk gledanosti, prevedena na 30-sekundno osnovo, equivalent gross rating point). Tudi po tem kriteriju dobimo iste oglaševalce, le vrstni red je malce drugačen. Ponovno lahko sklenemo, da je slika podobna tisti izpred zadnjih nekaj let. V kateri koli valuti prikazujemo največje in najmočnejše v televizijskem oglaševanju, vedno dobimo iste igralce.

Tiskani mediji: samo odstotek manj

Skupna bruto vrednost oglaševanja v tiskanih medijih znaša nekaj manj kot 90 milijonov evrov oz. slabih 82 milijonov evrov, brez upoštevanja internega oglaševanja, kar je za odstotek manj kot leto prej.

Tudi v tisku lahko podobno kot pri televiziji obseg oglaševanja prikažemo še v drugih valutah. Ena so kvadratni metri, kar pomeni, da bi lahko z vsemi oglasi, ki so bili lani objavljeni v tiskanih medijih, prekrili parcelo v velikosti 1.669 kvadratnih metrov. Druga enota je število objav, in sicer jih je bilo v vseh spremljanih tiskanih medijih 59.063 oziroma 162 objav na dan. Številke, ki so prikazovale omenjeni valuti v letu 2017, so bile 1.775 kvadratnih metrov oglasov in 171 objav na dan.

Med medijskimi hišami, ki izdajajo tiskane medije, so na vodilnih mestih Delo, skupina Media 24, Večer skupina, Dnevnik in Adria media Ljubljana. Preostale družbe imajo manj kot 5 milijonov bruto oglasnih prihodkov v tiskanih medijih. Sta pa v lanskem letu družbi Dnevnik in Večer skupina napovedali združitev zaradi vedno težjega samostojnega izhajanja. Predhodno soglasje Ministrstva za kulturo RS sta že pridobili, čakata še na odločitev Javne agencije RS za varstvo konkurence.

Mediji se vse bolj zavedajo, da se spremljanje medijev zelo spreminja, kar verjetno najbolj občutijo prav tiskani mediji. Prilagajati se morajo zahtevam in spremembam trga ter posledično postajati multimedijske družbe, ki s prilagajanjem interaktivnim tehnologijam svoje vsebine podajajo preko različnih platform. Poleg tega marsikatera medijska družba vse bolj aktivno pristopa k organizaciji poslovnih in izobraževalnih dogodkov kot del komunikacijskih storitev.

Tisk je še vedno najbolj zanimiv za trgovce, avtomobiliste in farmacevte ter za oglaševanje drugih medijev. Največji oglaševalci po bruto vrednosti so tako Blue trade z oglaševanjem spletne strani najnakupi.si, Telekom Slovenije, Mercator, Lidl Slovenija, Hofer, Porsche Slovenija,  KMAG, Sanofarm in Volvo.

Tiskane medije delimo na dnevne časnike, revijalni tisk, časopise, tematske priloge v dnevnikih in vloženke. V bruto oglaševalskem kolaču tiskanih medijev dobro tretjino zavzemajo dnevniki, kjer beležimo tudi povečano bruto vrednost. Z 32 odstotki sledijo revije, 19 odstotkov pa predstavljajo tematske priloge, ki jih vodimo ločeno od dnevnikov. Z 12-odstotnim deležem, ki je enak kot leto prej, sledijo časopisi, 2 odstotka pa predstavljajo vloženke, priložene tiskanim medijem, in jih vodimo kot samostojno vrsto medija.

Internet: 2-odstotna rast

V Sloveniji natančnega podatka o tem, kolikšen odstotek oglaševalskega denarja se nameni digitalnim medijem, žal nimamo. Niti v bruto vrednosti. Na Mediani sicer zbiramo podatke o oglaševanju na spletu, vendar so v raziskavo zajete samo domače spletne strani in ne tuje, kot so Google, Facebook, Gmail, YouTube itd., kjer pa naj bi bil obseg oglaševanja ravno največji. Vendar točnega odgovora, koliko oglaševalskega denarja iz Slovenije priteče na račune tujih omrežij, ne poznajo niti predstavniki medijskih agencij in oglaševalci, skratka tisti, ki odločajo, kolikšen delež oglaševalskih sredstev jim namenjajo. Njihove ocene so različne, a enotni so si v tem, da se tovrstne naložbe vsako leto hitro povečujejo.

Bruto vrednost oglaševanja na spletnih straneh, ki so vključene v Mediano IBO, znaša 36 milijonov evrov in predstavlja 2-odstotno rast glede na leto prej. Med merjenimi portali so na prvih mestih, ki skupaj predstavljajo skoraj 70 odstotkov bruto vrednosti spletnega kolača, 24ur.com, ki je lani doživel temeljito prenovo, siol.net, bolha.com, žurnal24.si, rtvslo.si in delo.si. Po mnenju odločevalcev pri razporejanju oglaševalskih proračunov med tujimi omrežji pa po priljubljenosti najboljizstopajo Facebook, Google in YouTube.

Oglaševalci, ki glede na bruto vrednost največ investirajo v spletne medije, so sočasno tudi na lestvici največjih v vseh medijih. To so Telekom Slovenije, A1 Slovenija, Renault Nissan Slovenija, Hofer, Loterija Slovenije, P&G, Telemach in Lidl Slovenija.

Radio: za slabih 6 ur oglasov na dan

V okviru projekta Mediana IBO spremljamo pet radijskih postaj, ki so med najbolj poslušanimi na nacionalni ravni, in sicer Radio 1, Radio Antena, Radio Center, Radio Prvi in Val 202. V oglaševalskem kolaču predstavlja teh pet radijskih programov 2 odstotka. Oglaševanje na radiu lahko prikažemo tudi v drugi valuti, in sicer v oglasnih sekundah. Skupaj na petih spremljanih programih je bilo predvajanih 7,5 milijona oglasnih sekund, kar pomeni, da bi vse oglase skupaj lahko poslušali slabih 6 ur na dan ali 1.363 objav oglasov na dan. Številke bi bile seveda višje, če bi bile v raziskavo vključene tudi druge komercialne radijske postaje in postaje z regionalno ter lokalno pokritostjo. Na slovenskem trgu je sicer delujočih preko 50 radijskih postaj, brez spletnih radijev.

Vse večji multimedijski pristop za pridobivanje poslušalcev in posledično oglaševalcev je prisoten tudi pri radijskem mediju. Aplikacije, videoprodukcija in družbena omrežja postajajo del pristopa, ki se ga poslužujejo tudi radijci.

Največji oglaševalci na radiu pa so Porsche Slovenija, Loterija Slovenije, Mercator Farmedica, Petrol, Telekom Slovenije in  Hofer.

Zunanje oglaševanje: za 3 odstotke večja bruto vrednost

Skupna bruto vrednost oglaševanja na zunanjih površinah znaša 39 milijonov evrov, kar je za 3 odstotke več kot leto prej.Digitalizacija je prisotna tudi pri tem mediju. Vodilni ponudnik zunanjega oglaševanja Europlakat se je v lanskem letu izpostavil z mrežo Promenada Digital, v okviru katere so v samem središču Ljubljane namestili 12 digitalnih objektov, kar omogoča oglaševanje na 24-ih zaslonih.

Po bruto vrednosti oglaševanja so na zunanjih medijih ne glede na to, ali gre za klasične ali digitalne, najbolj oglaševali Telekom Slovenije, Hofer, Porsche Slovenija, A1 Slovenija, McDonald's, Lidl Slovenija, Spar Slovenija, Mercator in Verudela, oglaševalec nogavic, kopalk in spodnjega perila blagovnih znamk Calzedonia in Intimissimi.

Preostali mediji: podobno kot pretekla leta

V oglaševalski kolač je vključeno še oglaševanje, ki ga trži podjetje Fini oglasi, in sicer v bruto vrednosti milijon evrov, in oglaševanje v kinematografih. Omenjeni mediji v oglaševalskem kolaču skupaj predstavljajo manj kot pol odstotka. Najpogosteje so se preko preostalih medijev predstavljali A1 Slovenija, Vzajemna zdravstvena zavarovalnica, Coca-Cola, NLB, Telekom Slovenije, Adriatic Slovenica in Fox international.

Panoge in oglaševalci

Najbolj oglaševana panoga je ponovno trgovinska dejavnost, ki v oglaševalskem kolaču predstavlja dobrih 19 odstotkov. Hkrati je to dejavnost, kjer že dalj časa beležimo tudi stalno rast obsega oglaševanja. V lanskem letu se je obseg oglaševanja tako povečal za 6 odstotkov glede na leto prej. Za višje tržne deleže se z visokimi bruto oglaševalskimi vložki borijo Spar Slovenija in Lidl Slovenija, ki si lastita tudi prvi dve mesti med vsemi oglaševalci v lanskem letu, ter Mercator, Engrotuš in Hofer. Vsi trgovci se soočajo z nezvestobo slovenskega potrošnika, ki v povprečju kupuje živila v treh do štirih različnih trgovinah. Zato jim velik izziv predstavlja, kako prepričati kupca, da jim ni treba drugam, saj lahko v njihovi trgovini dobijo vse, kar potrebujejo. Na prvi pogled se zdi, da imajo vsi podobno komunikacijo: ponujajo različne akcije, kakovost po nizkih cenah ter široko ponudbo bio, svežih ter domačih izdelkov. V lanskem letu jim je skupna postala še vseslovenska ozaveščevalna akcija »Imam svojo vrečko«, s katero so opozarjali na bolj odgovorno in trajnostno potrošnjo v trgovinah in šolah. Pobudnik enomesečne akcije je Ministrstvo za okolje in prostor RS, ki so se mu pridružili tudi omenjeni trgovci. Poleg skupnih temeljev v komunikacijskih in marketinških akcijah so v Sparu lansirali še novo spletno trgovino. Pripravili so oglaševalsko akcijo ter osvežili komunikacijski ton in podobo lastne znamke Spar To Go, s katero ciljajo predvsem na mlade. Ponovno jim je uspelo ohraniti naziv prve izbire slovenskih kupcev in to v tako konkurenčni panogi, kot je trgovska, ter s pomočjo partnerjev izpeljati tretjo sezono večkrat nagrajenega projekta »Štartaj Slovenija«, katere cilj ostaja enak, in sicer podpora domačim podjetnikom.

Tudi Lidl Slovenija je nadaljeval s projektom »Lidlova Lojtr'ca domačih«, prav tako namenjenem podpori in razvoju slovenskih malih podjetnikov. Predstavil je novo trgovsko blagovno znamko slovenskih izdelkov »Naše nam paše« in ponovno predstavil program zvestobe s figuricami Stikeez v »galaktični« izvedbi s Star Wars Stikeez, ki jo spremlja novost aplikacija z obogateno oziroma virtualno resničnostjo »Preprosto VR«. Pripravili so ozaveščevalno akcijo »Ustvarjamo boljši svet«, s katero so predstavili Lidlova trajnostna prizadevanja in nagovarjali  vsakega posameznika, naj ne sanja o boljšem svetu, temveč ga po svojih močeh tudi aktivno soustvarja. Podobno kot pred leti, z akcijo dvoboja Tomaž vs. Mate, so tudi lanskoletno komunikacijsko akcijo »Vsi že vedo« začeli s fazo zbujanja radovednosti, v kateri poudarjajo kakovost Lidlovih blagovnih znamk.

Mercator je nadaljeval z marketinško zgodbo »Moje znamke«, v okviru katere je s partnerji pripravil nagradna žrebanja za svoje kupce. Kot  sponzor Olimpijskega komiteja Slovenije je podprl slovenske olimpijce s serijo oglasov »Naši. Najboljši.« in s športniki predstavil izdelke lastnih blagovnih znamk za aktiven življenjski slog.

Hofer je pripravil pravljično akcijo za promocijo lastne blagovne znamke čokolad iz trajnostno pridelanega kakava in zagnal vseslovensko družbeno odgovorno akcijo »1, 2, 3, GREMO!«, s katero želi spremeniti odnos do telesa in spodbuditi ljudi, da se v 123-ih dneh »zmigamo« do boljšega počutja.

Na drugem mestu med panogami so z desetinskim deležem v oglaševalskem kolaču telekomunikacije, pri katerih beležimo 6-odstotni padec bruto vrednosti oglaševanja glede na leto prej. Na vodilnem mestu je Telekom Slovenije, ki se ponaša tudi z visokim tržnim deležem. V lanskem letu so nadaljevali s svojo modro komunikacijsko platformo, predstavili osveženo podobo znamke IZI, konec leta pa s tehnologijo NEO, platformo za pametno življenje, ki naj bi združevala rešitve za dom in zabavo, postavili nov mejnik pri spremljanju in iskanju vsebin. Sledita Telemach, ki je stavil na mobilne pakete in predvsem želel svojim uporabnikom ponuditi brezskrben prenos podatkov, ter A1 Slovenija, ki je predstavil novo storitev A1 play, obogatene pakete A1 Svobodni, ki se osredotočajo na prilagodljivost uporabnikom, in nadaljeval z oglaševanjem ponudnika mobilnih storitev Bob.

Avtomobilisti so v oglaševalskem kolaču s 7-odstotnim deležem in 3-odstotnim povečanjem bruto vrednosti na tretjem mestu. Med njimi so na vrhu Porsche Slovenija, ki z oglaševanjem znamk Audi, Seat, Škoda in VW predstavlja četrtino med avtomobilisti. Renault Nissan Slovenija sledi s 16 odstotki v bruto oglaševalskem kolaču avtomobilov, na tretjem mestu pa je Opel z 11-odstotnim deležem.

Avtomobilom podoben delež v bruto oglaševalskem kolaču imajo farmacevtska podjetja, kjer sta na vodilnih mestih družbi Lek in Krka. Peterico najbolj oglaševanih panog zaključujejo čokolade, predvsem na račun dveh oglaševalcev, Ferrero in Mondelez. Prvi je sicer zmanjšal skupno bruto vrednost oglaševanja svojih znamk Kinder, Raffaello in Rocher, medtem ko je Mondelez povečal bruto oglaševanje znamke Milka.

Med vsemi oglaševalci so na prvih mestih glede na bruto vrednost oglaševanja že omenjeni Spar Slovenija, Lidl Slovenija, Ferrero, Telekom Slovenije in Mercator. Do desetega mesta si sledijo P&G, Engrotuš, Hofer, Telemach in Porsche Slovenija. Med petdesetimi največjimi po bruto vrednosti oglaševanja so največje preskoke glede na leto prej naredili Radenska, Mondelez, Huawei, Coca-Cola in Obi, pri katerih beležimo za več kot 60-odstotno povečanje bruto vrednosti. Nasprotno pa so za več kot 20 odstotkov manj oglaševali Reckitt Benckiser, Zavarovalnica Triglav, A1 Slovenija in Ferrero, ki je bil leta 2017 največji oglaševalec v Sloveniji.

Kot smo že večkrat poudarili, smo v članku navajali bruto vrednosti, izmerjene glede na število objav in uradne cenike, kar pomeni, da ne gre za realne naložbe v oglaševanje. Zato tega ne smemo vzeti kot napoved za ponovno krizo, ki bo, vsaj po napovedih nekaterih strokovnjakov, prišla kmalu. Rajši se osredotočimo na leto, ki je pred nami, da bomo tudi zanj lahko rekli, kako uspešno smo ga končali s prilagajanjem številnim spremembam, ki postajajo naša stalnica.

Članek je bil prvotno objavljen v marčevski, 453. številki Marketing magazinaNa spletu objavimo le 20 odstotkov člankov iz revije. Na MM se lahko naročite na i[email protected]