• Facebook
  • Twitter
  • RSS

Od kriptopravljice do kriptokrize

Obseg naložb v kripto in ICO ideje še naprej upada. Isto usodo doživlja vrednost najbolj znane kripto valute, bitcoin. Tudi številne globalne in lokalne (Cofound.it) zgodbe o uspehu se končujejo drugače, kot so si predstavljali njihovi »očetje« in vlagatelji. Zlorabe niso Talebov črni labod, prej nasprotno, in tudi določeni vodilni ekonomski umi so prepričani, da je veliki pok kriptobalona le še vprašanje časa. Se motijo?

Ali je kriptomrzlice dejansko konec, sledi pa le še totalni pok balona, ali pa gre zgolj za fluktuacijo, ki je zaradi volatilne narave samega posla nekaj »normalnega«? Foto: Dreamstime

V eni od ljubljanskih veleblagovnic sem pred dnevi uzrl nenaravno dolgo vrsto; ne na blagajni, temveč v sami avli, takoj ob vhodu. Radovednost mi ni dala miru, zato sem svoj novinarsko-vohljavi nos pomolil bližje. Izkazalo se je, da gmota ljudi čaka na vrsto za igralni avtomat. Takšne vrste, kot ga poznamo v kazinoju, kjer se večna sreča skriva za potegom ročice. Veleblagovnica za vsakih 10 evrov nakupa podeli žeton za ta avtomat. V času, ki sem ga preživel v tem antropološko-opazovalnem duhu, jasno, ni zadel nihče.

Anekdota je čudovita prispodoba za kriptomrzlico, ki je nekje v letu 2017 zaobjela tudi laični svet. Obljuba hitrega dobička z nič dela in še manj razmišljanja je premamila mnoge. Osebno se mi zdi, da je mentaliteta naše regije še posebej dovzetna za tovrstne igre na srečo. Seveda imamo v tej disciplini bogate izkušnje. Amway in Catch The Cash sta le dve takšni, ki mi padeta na pamet. Zakaj igre na srečo? Povprečni Janez Novak niti ne ve, kaj pomeni kratica ICO ali kriptožeton, hkati pa je pripravljen v množični histeriji za lahkim dobičkom v to vreči svoj denar. S tega vidika je še kazino boljša izbira. Podobno kot pri Amwayu (in drugih piramidnih sistemih) so tudi v kriptomrzlici določeni ljudje zelo obogateli. A teh je znatno manj kot tistih, ki niso. Seveda ne gre pozabiti na dejstvo, da so ljudje tisti, ki (si) lažejo in ne številke.

Ko otrok finančne krize zboli

Številke danes so nesporne in neizpodbitne. Vrednost najbolj priljubljene kriptovalute, bitcoina, je verjetno dober pokazatelj. Bitcoin, ki je po besedah slavnega ameriškega ekonomista Nouriela Roubinija pravzaprav »otrok finančne krize«, je danes vreden dobrih 4.800 evrov, kar je 12.000 evrov manj kot pred enim letom. Vrednost ethereuma, še ene priljubljene kriptovalute, je od začetka leta padla z dobrih 1.000 na slabih 200 ameriških dolarjev. Tudi XRP, tretja »največja« kriptovaluta, je daleč od nekdanjega zenita. Medtem ko je vrednost kriptovalut po naravi bistveno bolj nestabilna kot na primer vrednost zlata ali nepremičnin, pa so opisane razlike v vrednosti tako velike, da jih ni moč pripisati zgolj »vgrajeni volatilnosti«. Zakaj torej takšen padec?

Vrednost Bitcoina v zadnjih 24-ih mesecih

Vir: Coindesk

Pozornost v medijih, ki je je zadnje čase deležen ves kriptosvet, je bila večinoma negativna. Začelo se je že pred časom, ko so odjeknile večje zlorabe in kraje, med katerimi naj omenimo japonsko borzo bitcoinov Mt. Gox, ko je izginilo 850.000 bitcoinov. To je po trditvah preiskovalcev povzročilo skoraj pol milijarde dolarjev škode (če se to ne bi zgodilo že leta 2011, bi bila škoda še precej večja). Malce bolj »sveža« je zgodba slovenskega Nicehasha, v kateri je sicer izginilo precej manj bitcoinov, a še vedno za 65 milijonov evrov. Tudi južnokorejska afera z racijo tamkajšnje največje kriptoborze Upbit (v povezavi s sumom prevar) ni k ugledu tega posla prispevala nič dobrega.

Kriptostarši vseh prevar in balonov

Negativni sentiment v medijih je le prva mala »kepica«, ki ustvarja učinek večje snežene kepe. Nekatera globalno uveljavljena, spoštovana in ugledna imena iz posla in politike o kriptosvetu težko najdejo lepo besedo. Nasprotno, opozarjajo pred skorajšnjo katastrofo. Omenjeni Roubini s kritiko na račun bitcoina ni skoparil in ga je označil za »eno veliko sranje«, nedavno pa celo, da je to »kripto mati in oče vseh prevar in balonov«. Stalno uspešni vlagatelj Warren Buffet pa je dejal, da gre za »podganji strup«. Tudi Bill Gates je javno izrazil željo, da bi bitcoin »spodkopal« na borzi. Ne le posamezniki, tudi organizacije, kot je Mednarodni denarni sklad (IMF), postajajo odkrito kritične in zaskrbljene. V nedavnem poročilu na svoji spletni strani je IMF zapisal, da bi »nadaljnja hitra rast kriptosredstev lahko povzročila ranljivosti v mednarodnem finančnem sistemu«. Zadnji padec bitcoina v sredini novembra 2018 je po besedah analitikov v svetovnem časopisju, kot sta The Independent in Bloomberg, odraz splošne »neaktivnosti« na trgu, ki jo številni od njih označujejo za »zatišje pred viharjem«.

Razlogi za preusmeritev trenda pa niso samo posledica medijskega pompa. Bloomberg navaja, da so določeni blockchain in kriptovalutni projekti začeli pretvarjati kriptovalute v gotovino predvsem zato, da so lahko še naprej financirali poslovanje oziroma izpolnjevali svoje obveznosti. Logika je preprosta. Če skupek podjetij likvidira kriptovaluto, ki je hkrati poganjala prvo javno ponudbo kriptožetonov (ICO), to lahko ustvari pritisk cene navzdol. Po poročanju spletnega časnika Quartz je eden od razlogov za negativen trend psihološki. Šlo naj bi za negativno povratno zanko, nekakšno kombinacijo ekonomije in psihologije. Ko kriptovlagatelji začno prodajati kriptovalute, vidijo, da njihova vrednost pada, kar jih lahko prestraši in posledica je nadaljnja prodaja. S tem si pač želijo zmanjšati potencialno izgubo, ki bi jo prinesla poznejša prodaja. Podobna logika velja pri bankah, le da tu ljudje izgubljajo vero v kriptovalute (oziroma njihovo vrednost).

Če je en pokazatelj »utrujenosti« trga vrednost posameznih kriptovalut, pa je drugi zagotovo količina zbranih oziroma investiranih sredstev v ICO-projekte. Po poročanju raziskovalne hiše Autonomous Research je ta na najnižji točki v zadnjih 16-ih mesecih, saj se je v ICO-te v avgustu zlilo zgolj dobrih 300 milijonov dolarjev.

Naložbe v ICO na mesečni ravni (v milijonih USD)

Vir : Bloomberg, Autonomous Research

Wall Street Journal opozarja tudi na dejstvo, da je količina institucionalnega denarja, ki se steka v kriptosvet, še vedno majhna, in navaja ponovno zavrnitev ideje o vzporedni borzi sredstev, z osnovo v kriptu, s strani ameriškega regulatorja SEC. Tudi sicer je vse več pričakovanj glede regulacije, ki vsaj določen segment potrošnikov demotivira v vlaganje v kriptovalute. Splošno znano je, da so bile te dober način skrivanja denarja sumljivega izvora. Države sicer zavzemajo zelo drugačno držo glede regulacije teh navideznih finančnih inštrumentov. Nekatere, kot je Malta, so postale prava meka za kriptoentuziaste, medtem ko nekatere druge, kot je Kitajska, zadevo zapirajo vsepovprek.

Vprašanje, ki verjetno številne »žuli«, predvsem pa tiste, ki so v razne projekte in kriptovalute vložili prihranke ali za to celo najemali posojila, pa je povezano s prihodnostjo. Ali je kriptomrzlice dejansko konec, sledi pa le še totalni pok balona, ali pa gre zgolj za fluktuacijo, ki je zaradi volatilne narave samega posla nekaj »normalnega«?

Zgolj pokazatelj stanja človeške narave

Za poglobljeno strokovno mnenje smo vprašali Vlada Miloševića, ki je v podjetju Cofound.it skrbel za upravljanje produktov. »Trg kriptovalut je izjemno volatilen, ni pa pokazatelj stanja blockchain tehnologije; je zgolj pokazatelj stanja človeške narave. Ne glede na to, ali je novica resnična ali ne, lahko drastično vpliva na vrednosti kriptovalut. Skupine večjih kupcev še vedno s pridom izkoriščajo kovance z malo tržno vrednostjo in razni »McStrici« z lastnimi spolovili stavijo na rast vrednosti. Ljudje pa so lačni »boljšega« življenja in lahkih uspehov in verjamejo, ker želijo verjeti. Preslišijo grdo resnico,« slikovito ponazarja Milošević. Po njegovem mnenju bo velika večina podjetij, ko so ustvarila svojo kriptovaluto, na koncu propadla, ne pa vsa. »Zakonodaja se spreminja iz dneva v dan; gre za tehnološka podjetja z dodano stopnjo težavnosti zaradi tehnologije veriženja podatkovnih blokov, blockchaina. Najpomembnejši dejavnik pa so ljudje. Ekipe večinoma niso pripravljene na hitro rast podjetja, na vse poslovne in pravne izzive in predvsem na presežek denarja, ker preprosto ne morejo biti,« meni Milošević.

Sam je bil del blockchainovske zgodbe Cofound.it, ki je imela po njegovih besedah dejansko plemenit cilj, in sicer izboljšati investiranje v podjetja tako, da bi lahko vsaka fizična oseba investirala in bila »del naslednjih Googlov in Facebookov«, kot se je izrazil. »Želeli smo uporabiti fenomen ICO, da bi odprli vrata slehernikom in izenačili možnosti davidov z goljati. Zakaj bi bogateli samo skladi? A trg ICO se je popolnoma spridil. Večino denarja so naenkrat prispevali prav skladi in to pod ugodnejšimi pogoji kot vsi ostali, ki niso mogli prispevati milijonov v predprodaji. Na koncu smo raje vrnili denar in zaprli podjetje, kot da bi lagali in obljubljali, da lahko uporabimo ICO za dvig standarda slehernikom,« priznava Milošević. Dodaja tudi, da je neizpodbitno dejstvo, da so kriptovalute, ne glede na potencial blockchainovske tehnologije, na dan privabile najslabše v človeški naravi. Dnevno trgovanje s kriptovalutami je namreč v določenih trenutkih krepko presegalo 400 milijard ameriških dolarjev (danes okoli 120 milijard dolarjev), naložbe v nova podjetja, ki so obljubljala revolucionarne kriptovalute, pa so v številnih državah močno presegale klasične investicije. »Potencial za hitre zaslužke je bil ogromen. In vse skupaj je zasenčilo tehnologijo distribuiranih ledgerjev, knjig oziroma zapisov. Potencial nespremenljivih zapisov, ki beležijo, kaj se dogaja z denarjem, je ogromen in nevaren. Si predstavljate, da bi lahko pogledali, kam vse potujejo vaši evri od prispevkov, preden prispejo do vaše pokojninske mošnje? Kdo pa bi si to želel, no?« se za konec (retorično) vpraša Milošević.

»Balon je že davno počil«

Da je kriptobalon že davno počil, pa meni Gregor Županc, soustanovitelj in direktor družbe Solidum Capital. »Trg kriptovalut je od začetka letošnjega leta v medvedjem trendu in do danes se ni nič spremenilo. Različni strokovnjaki špekulirajo, da je za nedavni padec kriva »vojna« med glavnimi igralci pri kriptovaluti Bitcoin Cash. Pri vsakem malo večjem padcu se navajajo takšni in drugačni razlogi, vendar tega v resnici nihče ne ve. Dejstvo je, da so vlagatelji v vedno večjem krču in dokler ne bo nekega katalizatorja, ki bo obrnil tržni sentiment, bo kriptotrg v medvedjem trendu. Nekateri menijo, da bo preobrat sprožilo lansiranje profesionalnih trgovalnih in skrbniških platform za institucionalne vlagatelje, ki jih načrtujeta Bakkt v decembru 2018 in Fidelity v januarju 2019, ampak po mojem mnenju to ne bo kar takoj sprožilo preobrata. Glede na to, da so tečaji večine kriptovalut do danes upadli med 80 % in 99 %, je balon že zdavnaj počil in zelo močno pušča,« je za MM še pojasnil Županc.

Članek je bil prvotno objavljen v januarski, 451./452. številki Marketing magazinaNa spletu objavimo le 20 odstotkov člankov iz revije. Na MM se lahko naročite na i[email protected]