• Facebook
  • Twitter
  • RSS

Dovolj zreli, da smo igrivi

V kreativni industriji nabiram izkušnje približno 20 let. Ob delu, ki ga ljubim, mi izkušnje velikokrat pridejo prav, a se kljub temu vedno znova sprašujem, kako močno vplivajo na moje razmišljanje, na mojo presojo, vodenje kreativnega tima, na moj razvoj in nenazadnje na mojo kreativnost.

Začetniki za vedno

Ko postanemo izkušeni, imamo občutek, da smo postali strokovnjaki na svojem področju. Sklicujemo se na lastne izkušnje in se zanašamo nanje. Dejstvo pa je, da lahko prav izkušnje omejijo naše raziskovanje v procesu kreativnosti. Zaradi dolgoletnih izkušenj, spoznanj in pridobljenih veščin smo seveda sposobnejši, a prav zaradi pridobljenih znanj nezavedno ustvarjamo miselne vzorce, ki vplivajo na našo kreativnost. Zaradi lastnih vzorcev se znajdemo v klišejih, že znanem, že videnem. V kreativnih agencijah je to svojevrsten izziv, saj se moramo tisti, ki so nam dodeljene kreativne naloge, vseeno soočati z vsakodnevnimi rutinami delovnih procesov agencije, hkrati pa se od nas pričakujejo kreativni produkti. Zato je dobrodošlo, da večkrat izzovemo lastne vzorce razmišljanja in prekinemo rutino. Tako kot začetnik, ki ima vedno novo perspektivo in je vedno odprt za nove ideje ter nove pristope. Zaradi pomanjkanja izkušenj mu racionalni um namreč ne omejuje kreativnega, s tem kaj je prav in kaj narobe.

Osvobojeni kreativni um vedno raziskuje nova področja in išče alternativne možnosti. Zato je ključno, da pri svojem delu izkoristimo priložnosti, kjer smo lahko kreativni na področju, ki je za nas novo ali pa se že znanih nalog lotimo na popolnoma nov način.

Proizvajalec lizik Chupa Chups (danes v lasti multinacionalke Perfetti Van Melle) je leta 1969 prosil slavnega Dalíja, naj oblikuje nov logotip znamke. Dalí je logotip oblikoval v obliki deteljice močnih barv in predlagal proizvajalcu, naj bo logotip na vrhu ovitka zaradi boljše vidljivosti. To je bilo zagotovo eno njegovih manj pomembnih del, a vendar razkriva njegov način razmišljanja. Dalí bi lahko kot slaven in premožen umetnik, ki je pisal zgodovino že za časa svojega življenja, delo zavrnil, vendar se mu je ideja zdela zabavna, saj je ustvarjal nekaj popolnoma novega.

Ustvarjalno samozavestni

Družba, v kateri živimo, nam pogosto vliva občutek, da so naše kreativne sposobnosti omejene in tako zavira našo ustvarjalno samozavest. Čeprav smo rojeni z neverjetno domišljijo, intuicijo in inteligenco, mnogi teh sposobnosti ne bodo nikoli izkoristili. Vedno znova me razžalosti, ko je nekdo v timu prepričan, da ne more biti kreativen. Kultura družbe (tudi šole in družina) na nas projicira omejen pogled na naše sposobnosti. Kreativnost lahko obogati vsak vidik našega življenja in ni nekaj, kar nam je dano. Je stanje uma, ko se odzivamo na svet okoli nas, zaradi unikatnih dražljajev pa nastane nekaj, kar je plod naše domišljije. Naši produkti kreativnosti seveda nimajo vedno oboževalcev. Ne bo nam vedno uspelo navdušiti drugih. A bomo zagotovo z vsakim poizkusom ustvarjalno bolj samozavestni.

Neuspehi so koristni za naš ustvarjalni razvoj. Ko gredo stvari narobe, je vedno prostor za nov začetek. In stvari gredo večkrat hudo narobe. Vendar se iz porazov in razočaranj lahko naučimo več kot iz uspeha. Vsaka ovira, ki jo premagamo, pa lahko okrepi naše zaupanje, da zmoremo več. Ovire spreminjajo ustaljene tokove naših misli in če dopustimo, nas vedno pripeljejo do veliko močnejših kreativnih zamisli.

Prav posebno mesto v svetu kreativnosti pa ima prav zato igra. Je katalist kreativnosti in povečuje produktivnost. Igre pri delu odrasli največkrat ne jemljemo dovolj resno. Celo v kreativni industriji ne. Ko sprejmemo odgovornost, se nehamo igrati, čeprav je igra enako pomembna tako za otroke kot tudi za odrasle. Vse raziskovalne študije kažejo, da ima igra ključen vpliv na naše sposobnosti razmišljanja in ustvarjanja. Že leta 1967 je Brian Sutton-Smith, teoretik, ki je raziskoval vpliv igre na življenja ljudi, dokazal, da so udeleženci raziskave, ki jim je bila dana naloga, da si predstavljajo različne namene za predmete, prišli do precej več idej, ko so jim dovolili, da se najprej s predmeti igrajo. Prav tako so največja intelektualna dela zgodovine nastala skozi igro.

Delo, pri katerem smo lahko ljudje igrivi in raziskovalni, prinaša zadovoljstvo in posledično boljše rezultate, hkrati pa le skozi igro lahko raziščemo vse dane možnosti. Zato si kljub mnogim izkušnjam in »zrelosti« v letu, ki prihaja, večkrat dovolimo biti igrivi.

Kolumna je bilo prvotno objavljena v januarski, 451./452. številki Marketing magazinaNa spletu objavimo le 20 odstotkov člankov iz revije. Na MM se lahko naročite na i[email protected]