• Facebook
  • Twitter
  • RSS

Ko se združita komedija in elektronska glasba

Lažne novice so postale rak rana digitalne dobe, Irec Mikey Mooguire pa je prav nanje naslonil poslovni model. Iz satirične strani Wunderground Music, ki smeši sceno elektronske glasbe, je nastala celo agencija za odnose z javnostmi. A, kot pravi sam, je treba strogo ločevati med šalo in lažnimi novicami

»Instagram bo izbrisal profile grdih ljudi«, »Vatikan trdi, da bi Jezus danes poslušal trance«, »Za didžeja usoden prevelik odmerek belila za zobe« in »Davida Guetto razglasili za najbolj vplivno žensko v elektronski glasbi« je le peščica naslovov iz satirične spletne strani Wunderground Music, ki dnevno zabava na milijone ljubiteljev elektronske glasbe po svetu. »Z urednikom v Excelovo tabelo piševa cele stolpce neumnosti. Nato izbereva najboljše in nastane prispevek. Že celo življenje delam na takšen način. Vsako uro se zgodi kaj smešnega in s tem pride do potencialnega naslova. Sčasoma je vse en sam naslov,« nam je ob pivu po svojem predavanju na POMP Forumu pojasnil ustanovitelj portala Mikey Mooguire. Z resničnimi primeri iz lastne prakse je udeležencem pokazal, kako lažne novice uporabiti v komercialne namene.

»Kaj pravzaprav počnem?«

Mooguire je stran Wunderground Music ustanovil leta 2014 kot enega od odgovorov na krizo, ki je izbrisala na tisoče medijev po vsem svetu. Sogovornik je pred ustanovitvijo Wundergrounda več kot desetletje deloval v svetu »tradicionalnih« medijev, predvsem tiskanih. Čeprav je po lastnih besedah neuspehe pred leti preživel, je še vedno prepričan, da je industrija tiskanih medijev v krizi preprosto umrla. »Ena od mojih revij je v recesiji dokončno propadla. Izgubil sem oglaševalce, moral sem premisliti, kaj bi sploh rad. Od nekdaj mi je bila všeč komedija in vedno sem se ukvarjal z elektronsko glasbo. Želel sem nekaj drugačnega, zato sem ju združil in nastal je Wunderground.« Kot  priznava, se je še dan pred ustanovitvijo podjetja v pogovoru (s samim seboj) večkrat vprašal, kaj pravzaprav počne.

Tudi nadaljevanje zgodbe je napol komedija. Na neki zabavi v lokalnem nočnem klubu je srečal znanca in ju povabil, da bi delala zanj. Na njegovo presenečenje sta se naslednji dan dejansko prikazala v pisarni. Ni imel denarja, ne za njuni plači niti za najem pisarne. »Pojma nisem imel, kako za vraga naj ju plačam. Začelo se je s poslovnim modelom, ki mu sploh ne bi smeli reči poslovni model. Toda bil sem predan in prepričan, da bo delovalo,« se spominja Mooguire. Pravi, da so bili prvi trije meseci težki, prihodkov ni bilo od nikoder.

Tožbe? Prosim!

Wunderground je s provokativnimi zapisi hitro postal viralen. Nekatere novice so pograbili celo večji mediji in stran se je pogostokrat sesula zaradi tolikšnega povečanja prometa. Ena od prvih »novic« o glasbeniku in didžeju Stevu Aokiju je pritegnila 250 tisoč unikatnih obiskovalcev v nekaj urah. »Gromozansko, če upoštevate, da smo imeli prej največ tri zveste bralce,« pravi Mooguire. Drugih podrobnosti o obisku strani nam ni želel izdati, je pa razkril eno od zanimivejših analitičnih ugotovitev. »V povprečju nas mesečno obišče 14 obiskovalcev iz Palestine. Ne glede na vse gorje, se še vedno najde 14 ljudi na mesec, ki se želijo smejati šalam na račun didžejev. Tega še vedno ne morem dojeti.«

Glasbenik in didžej Steve Aoki je tožil Wunderground zaradi kampanje na eni od strani za množično zbiranje finančnih sredstev. Majica (na fotografiji) naj bi slabo vplivala na njegov ugled. »Majice nikoli niso šle v proizvodnjo, poleg tega pa jih je naročilo le 11 ljudi,« mu je takrat odgovoril Mooguire.

Človek se upravičeno vpraša, ali se »splačajo« takšni zapisi, ko pa jih je med drugim (nekajkrat) tožil David Guetta. Da, po besedah Mooguira se. Med drugim so jim tožbe služile namesto viharjenja možganov. »Recimo, da smo prejeli kar precej tožb. Uporabili smo jih v svojo korist. Namesto da bi se ukvarjali s pravnimi zadevami (na POMP Forumu je priznal, da se je kot solastnica z njimi ukvarjala njegova mama, op. p.), smo zadevo spreobrnili v potegavščino in pridobili brezplačno medijsko pozornost. Na ta način nam je resnično uspelo; postali smo pomemben del glasbene scene,« je zadovoljen.

Kako unovčiti satiro?

Zaradi viralnosti se je lahko Wunderground sprva zanašal na prihodke od spletnih pasic. Sledilo je, takrat v digitalnih medijih, relativno novo nativno oglaševanje, ki je v primeru Wundergrounda zgodba zase. Kako vendar oglaševati izdelke, iz katerih se norčuješ? Med drugim so oglaševali »čudežno« opremo, s katero lahko vsak v trenutku postane vrhunski didžej (spominjajo na zimzelene oglase o čudežnih čajih in tabletah), na festivalu Exit pa naj bi postavili veliko tablo Enter.

»Na začetku je bilo nativno oglaševanje za nas zelo pomembno, zdaj pa ni več. Postali smo zelo previdni, treba je paziti, kako pišeš o ljudeh, ki ti plačujejo. Človek mora razumeti šalo. In pisati o neznancu ali blagovni znamki na šaljiv način je resnično težko. Delujemo le na podlagi partnerstev.« Z rastjo strani so prišli tudi sponzorji, danes pa glavnino prihodkov predstavljajo videoprodukcija za različne naročnike in partnerstva z nočnimi klubi in festivali. Sogovornikove izkušnje iz medijskega sveta so mu na grd način dale vedeti, da en sam vir prihodkov za preživetje ne bo dovolj. Na ta način so se izognili usodi nekaterih digitalnih medijev, ki svoje viralnosti niso znali unovčiti.

Od tožnikov do naročnikov

Poleg Wundergrounda in agencije za odnose z javnostmi ima Mooguire še vzporedna projekta Ibiza Club News in Croatia Club News, ki sta se uveljavila kot pomemben vir (resničnih) novic iz sveta elektronske glasbe. Posledično so odprli pisarni še na Ibizi in Pagu. »Smo ena od največjih baz nočnih klubov in z njimi povezanih informacij. Za številne upravljamo družbena omrežja. Ukvarjamo se tudi s potegavščinami, pri čemer nastajajo res debele leži. Zakaj? Ker je to pač nekaj 'utrganega',« v smehu povzame svoje delo.

Spletni portal je torej razširil še z ustanovitvijo agencije za odnose z javnostmi, ki se je »specializirala« predvsem za potegavščine ob predstavitvah novih albumov, turnej in festivalov. Tudi v tem primeru so se tožbe izkazale za nadvse uporabno orožje. Njegov recept je preprost. Potencialne tožbe so priložnost za brezplačno publiciteto. Ker je v preteklosti delovalo, so to počeli vedno pogosteje, tožbe pa so kmalu zamenjala naročila. »Ljudje so hitro opazili, kaj počnemo. Po drugi strani smo dobivali vprašanja in želje po tem, da bi potegavščine delali tudi za druge. Med prvimi naročniki je bila ameriška blagovna znamka pijač 7UP. Veliko presenečenje, saj naše početje in vsebino z njihovega vidika ne bi opredelil kot najbolj varno,« pravi sogovornik.

Večkrat poudarja ironijo, da so bili že med prvimi naročniki agencije prav večji didžeji in blagovne znamke, številni med njimi so se že prej večkrat pojavili med »aktivnostmi« Wundergrounda. Na izid novega albuma didžeja Claptona (nima povezave z legendarnim kitaristom) je na primer opozorila potegavščina z odkritjem skrivnostnega groba. Za irsko kulturno dediščino domnevno pomembna najdba je sumljivo spominjala na didžejevo masko, ki jo nosi na nastopih. Mediji so temu nasedli do te mere, da sta se kot »ekskluzivna« sogovornika na nacionalni televiziji pojavila njegova vajenca.

Satire ne smemo enačiti z lažnimi novicami

Ob omembi lažnih novic se Mooguire precej zresni. S političnega vidika gre po njegovem mnenju za zelo nevarno početje s katastrofalnimi posledicami. »Wunderground je satira in satira se po svoje odziva na dejstva. Tako kot komedija na neki način informira. Lažne novice pa lažejo z namenom dezinformacij. Zato moramo to ločevati. Težava pa je, ker je danes lahko vsak založnik. Vsakdo je lahko vir. Če nihče ne preverja dejstev, komu potem sploh verjeti?«

Očitno živimo v zlati dobi lažnih novic. Kot poudarja Mooguire, je bilo treba prej neko informacijo spraviti na plakat, v tisk oziroma med ljudi, da so ti govorili o njej. »Kar pa lahko počnemo zdaj, prej ni bilo mogoče. Vlade ne vedo, kaj bi. Nimajo dovolj sposobnih ljudi, zakonodaje ni. Za zdaj ni rešitev, toda po mojem mnenju si jih lahko obetamo.« Dodaja, da današnji časi spominjajo na dogajanje v filmu Divji divji Zahod, iskanje odgovora na vprašanje o prevzemanju odgovornosti pa bo po njegovem mnenju postalo še težje.

Izbris lažnih profilov na družbenih omrežjih deluje, toda ...

»Verjamem, da ni kriva odsotnost vlade. Mislim, da vladi sploh ne bi smeli pustiti blizu interneta. Sliši se smešno, ampak vlada na spletu ne reši ničesar. Res je, da včasih celo kaj uredi, vendar je na koncu potem rezultat slabši. Mogoče bi morali založniki vsebin uvesti nekakšen sistem verifikacije, ki bi mu ljudje zaupali. Če sem iskren, mi je všeč, da sem vzrok skrbi in se mi ni treba ukvarjati s to problematiko. Pojma nimam, kako bi se je lotil,« pravi Mooguire.

V kontekstu lažnih novic ne moremo mimo družbenih omrežij. Brez njih se lažne novice širijo nekajkrat hitreje, kot se resnične. Tudi ta so sicer v zadnjih mesecih poskušala urediti stvari po svoje. Twitter, ki je za Wunderground eden od glavnih komunikacijskih kanalov, je na primer začel z brisanjem lažnih profilov. Če izbrišejo »prave« kršitelje, Mooguire v tem ne vidi težav. »Opredeliti bi morali neko enotno metriko, ki opredeljuje lažne novice, in vsekakor se strinjam z družbenimi omrežji. Težava nastane s pisanjem seznama 'škodljivih' elementov. Seznam bi lahko na ta način postal preširok in sledila bi likvidacija številnih satiričnih strani.« 

Intervju je bil objavljen v oktobrski, 449. številki Marketing magazinaNa spletu objavimo le 20 odstotkov člankov iz revije. Na MM se lahko naročite na i[email protected]